Franja

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

Paeōn² -ōnis, m (Παιῶν) Pajón

1. = Paean, bog zdravilstva: Cat. Od tod adj. Paeonius 3 (Παώνιος)
a) Pajónov: ope Paeonia O.
b) zdravilen: herbae V.
c) zdravniški: mos V.; subst. paeonia -ae, f (gr. παιωνία) bot. potónika: Plin., Ap. h., Isid.

2. = paeān (stopica): Ci.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

palaestricus 3, adv. -ē (palaestra) borilski, rokoborski, telovaden, telovadniški: exercitus Pl., motus Ci. gibi, palaestrice spatiari in xysto Ci., doctor, magister Q., facies suci palaestrici plena Ap., ephebus Prud.; iron.: praetor palaestricus Ci. (o Veru) borilnici naklonjen; subst.

1. palaestrica -ae, f (sc. ars) rokoborska umetnost, rokoborba: Q.

2. palaestricus -ī, m (sc. doctor) učitelj borilcev (rokoborcev): palaestricis vacare Q.

Opomba: Adv. palaestricōs (gr. παλαιστρικῶς) kakor v borilnici (telovadnici): Afr. fr. (?).

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

palmātus 3 (palma)

1. ki ima (ki kaže) podobo roke (dlani): paries Q. (Decl.)

2. palmast = palmasto pisan: lapis Plin.

3. z uvezenimi palmovimi vejicami okrašen: tunica L., toga Mart., vestis Suet., Val. Max.; subst. palmāta -ae f (sc. tunica): Aus.; od tod palmatus consul Hier. v tuniki, okrašeni z uvezenimi palmovimi vejicami.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

Pandāteria -ae, f (Πανδατερία) Pandatérija, rodoviten otoček v Etrurskem (Tirenskem) morju med Ishijo in Pontskimi otoki; tja so za časa cesarjev pošiljali pregnance (zdaj Ventotene): T., Plin., Mel., Suet. — Soobl. Pandātaria -ae, f (Πανδαταρία) Pandatárija: Varr.

panniculārius 3 (panniculus) k cunjam sodeč, cunj se tičoč; subst.

1. panniculāria -ae, f (sc. res) cunja, capa, ničvredna stvar: panniculariae causa Hadrianus ap. Ulp.

2. panniculāria -ōrum, n capa, capasta obleka: Hadrianus ap. Ulp.

Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. — Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.

pannūceus ali pannūcius 3 (pannus)

1. cunjav, cunjast, razcapan: vestis Petr., Baucis Pers.; subst. pānnūcia -ae, f (sc. vestis) zakrpana obleka, obleka polna zaplat, obleka, obšita s krpami (zaplatami): Isid.

2. metaf. klapast, uvel, medel, grbav, slaboten: Mart., Plin.

Panopē² -ēs, f: O. ali Panopēa -ae, f: V. (Πανόπη, Πανόπεια) Pánopa, Panopéja, morska nimfa.

Panopolis -is, f (Πανῶν πόλις) Panópolis (Panópola): Plin. Od tod Panopolītes -ae, m panopolítski, sodeč k mestu Panópolis: Plin.

pānsa -ae, m (pandere) širokonog, širokonožec; od tod rim. priimek Pānsa -ae, m Pánza: Plin., npr. C. Vibius Pansa Gaj Vibij Panza: Ci.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

pānucula -ae, f (demin. k panus¹) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: P. F. — Soobl. pānucla -ae, f: Non.

pānus² -ī, m (prim. lat. pānīcum)

1. neka oteklina, menda otekle žleze ali otekla moda: Afr. fr., Nov., Plin., Cels., Marc., Non. — Soobl. pāna -ae, f: Plin. iun., Plin. Val.

2. šop prosa: Plin.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Pāpiniānus -ī, m Papiniján, s celim imenom Aemilius Papinianus Emilij Papinijan, rimski jurist, sodobnik in prijatelj cesarja Septimija Severa. Od tod Pāpiniānista -ae, m papinijánec, papinijaníst = Papinijanov posnemovalec = vnet (marljiv) pravnik: Dig., Cod. Th., Iust.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.