Franja

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

dērelinquō -ere -līquī -lictum (decomp.)

1. popolnoma (o)pustiti, zapustiti: Pl., Sen. rh., agrum Varr. fr., totas arationes Ci., derelictum solum Ci., haec oppida atque oram maritimam pro derelicto habere Ci. za zapuščeno imeti, angulus provinciae derelictus Ci., derelicta regio Corn. neobljudena, naves ab aestu derelictae C.

2. pren.
a) zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), na cedilu (vnemar) pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): derelictus ab amicis Ci., Gracchum ab aequalibus derelictum videbamus Ci., ab omni non modo fortuna, verum etiam spe derelicti Ci., bonorum sensus totus est ab iis, a quibus tuendus fuerat, derelictus Ci., derelinquo iam communem causam Ci., o derelictos homines ab omni humanitate! Corn.
b) α) zapustiti = za seboj (zadaj) pustiti: arx … , in qua praesidium dereliquit Cu. β) = po smrti zapustiti: quem (Iugurtham) Masinissa … privatum dereliquerat S., librorum, quos … dereliquit Arn., derelictum magnum aes alienum Hier.

dèriguša ž dial. jed, pijača, ki praska po grlu (trpko sadje, zagoltno vino)

derive [diráiv]

1. prehodni glagol (from)
izpeljati; dobiti; zasledovati izvor česa

2. neprehodni glagol
izhajati, biti po rodu, izvirati

to derive pleasure from s.th. uživati nad čim
to derive profit from s.th. okoristiti se s čim
to be derived from izhajati, biti po rodu iz

descend [disénd]

1. neprehodni glagol
spustiti, spuščati se, navzdol iti, sestopiti, padati; izhajati, biti po rodu; biti nagnjen (upon)
planiti, navaliti; podedovati; ponižati se
figurativno nepričakovano obiskati
astronomija proti jugu se pomikati (zvezde)

2. prehodni glagol
spuščati se

to be descended from izvirati, izhajati, biti po rodu iz
to descend to s.o. dobiti kot dediščino
to descend (up)on s.o. nepričakovano koga napasti

descender [-ie-] dol nesti (vzeti); dol iti (teči), sestopiti; izstopiti; zniževati se, spuščati se, padati; peljati se po reki navzdol; zahajati; izhajati od

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

descrismar obrisati mazilno olje; figurativno krepko po glavi udariti

descrismarse (figurativno) glavo si ubijati; iz kože skočiti
descrismar trabajando zgarati se

deservedly [dizə́:vidli] prislov
po zaslugi, pravično, zasluženo

desetérke ž mn. ledenjaci sa po deset šiljaka

desétnica ž prema narodnom vjerovanju (ver-) deseta kći u roditelja kojoj je suđeno da se potuca po svijetu (svetu): desetnica brez doma

desétnik m
1. desetnik, desečar, desetar
2. prema narodnom vjerovanju (ver-) deseti sin u roditelja kojemu je suđeno da se potuca po svijetu, svetu
3. beskućnik, skitnica, protuha
4. u feudalizmu primalac desetine

dȅsetoro s
1. deset oseb različnih po spolu ali starosti: došlo je njih desetoro
2. desetero: desetoro prasadi; desetoro kola

dèsiti dȅsīm
I. naleteti na, srečati: desio sam ga na ulici
II. desiti se
1. pripetiti se: desila se nesreća
2. biti po naključju navzoč, znajti se: ja sam se tada baš tu desio
3. imeti: desilo mi se svega deset dinara u džepu
4. ponuditi se: desila mi se prilika

despuntar topo napraviti; po-, pri-kazati se; napočiti (dan)

despuntar en capullos vzbrsteti
despuntar de ingenioso izkazati se po veliki nadarjenosti
al despuntar el día ob dnevnem svitu

détailler [detaje] verbe transitif razdeliti, razkosati, prodajati po kosih, po delih, posamezno; natančno pripovedovati, navesti podrobnosti, precizirati

le marchand ne détaille pas les verres de ce service trgovec ne prodaja posameznih kozarcev tega servisa
détailler une pièce de tissu prodajati tkanino po kosih
détailler son plan podrobno razložiti svoj načrt

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

dēvius 3 (dē in via)

1. stranski, odročen, oddaljen (od ceste): oppidum Ci., itinera Ci. stranpoti, iter, posticum, tugurium, agri, calles, saltus L., rura O., limina Pr. neprehodne; subst.
a) dēvia -ōrum, n skrivne poti, stranpoti: invia ac devia assueti L., devia montis Tib., terrarum devia Lucan., per devia Amm.
b) dēvia -ae, f stranpot, stranska pot, pren. v besedni igri: nihil dubium est, quin hae ad beatitudinem viae deviae quaedam sint Boet.

2. occ. (o bitjih)
a) osamljeno živeč (bivajoč), oddaljen, daljni: cum essent devii, descenderunt, ut … consulem salutarent Ci., Lacetani, devia gens L., d. montani L., d. scortum H. ne vsakomur dostopna, d. avis O. ptica samotarka = sova.
b) (pesn.) kdor je zgrešil pravo pot, kdor je zašel s prave poti, po stranpoteh blodeč, izgubljen: mihi devio H., deviae olentis uxores mariti H. = koze, ki so zašle, equus Stat.; pren. α) (v govoru) od predmeta zahajajoč, skrenivši: nihil quasi devium loqui Plin. iun.; tudi = od kakega nauka odstopajoč: noster Plato nihil ab hac secta vel paululum devius Ap. β) nravno: femina non sit devia O. naj ne zabrede.

3. pren. nestanoviten, omahljiv: devius animus eius, qui ad alterius nutum convertitur Ci., homo … in omnibus consiliis … devius Ci., vita d. Ci. fr., Lact.; pesn. z gen. (v čem): M., devius aequi, devia recti pectora Sil.

diagnostic [djagnɔstik] masculin določitev bolezni po simptomih; diagnoza; diagnostika

diagnostiquer [-stike] verbe transitif postaviti diagnozo, določiti bolezen, diagnosticirati; figuré predvideti po znakih

diagnostiquer une typhoide diagnosticirati tifus
diagnostiquer une crise économique predvidevati gospodarsko krizo