Franja

triō -ōnis, m (terere)

1. mlateči (mlatilni) vol, vol mlatič, vol mlatec: Varr., Gell.

2. metaf. triōnes medveda (Veliki in Mali medved) ali Voz (Veliki in Mali voz) ozvezdje, ki ima obliko voza in v njega vpreženih volov: Naev. fr., Mart., Cl. idr., gelidi triones O., gemini triones V.; septem triones gl. septemtriōnēs.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

Trocmī -ōrum, m (Τρόκμοι) Trókmi, eno od treh keltskih plemen v Galatiji v Mali Aziji ob reki Halis: L., Ci. — Soobl. Trogmī -ōrum, m Trógmi: Plin.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

U, u [ju:] množina U's, u's, Us, us [ju:z]

1. samostalnik
črka U, u

capital (ali large) U veliki U
little (ali small) u mali u; predmet, ki ima obliko velikega U; ameriško, sleng (= university) univerza

2. pridevnik

U enaindvajseti
U, U- ki ima obliko velikega U
U britanska angleščina značilen za višje sloje, fin, imeniten, "nobel"
U usage in language fino izražanje
non-U nefin, neimeniten
U magnet magnet v obliki podkve (črke U)
U turn obrat za 180°
U turns not allowed obrati za 180° prepovedani (prometno opozorilo v mestih)

u, U f, m (črka) u:
U maiuscola, u minuscola veliki U, mali u
u come Udine ptt u kot Unec (pri črkovanju)
a U U, na U:
curva a U U zavoj
forma a U agr. U oblika
manovra a U avto U obrat
tubo a U U cev
valle a U geogr. ledeniška dolina

u | U m inv.

1. (lettera) u:
mali u, veliki U u minuscola, U maiuscola
cev v obliki črke U tubo a U

2. (vocale) u
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil U, U profil profilato a U

Ursa [ə́:sə] samostalnik
astronomija (Veliki ali Mali) Medved

Ursa Major (Minor) Veliki (Mali) Medved

ušénac -nca m, ušénjak -njka m uš, ušica: krvavi ušenac zool. krvava uš, Schizoneura lanigera; jabučni ušenac zool. jablanova listna ušica, Aphis mali; trsni ili trsov ušenac zool. trtna uš, Dactylosphaera vitifolii; ružin ušenac zool. rožina uš, Aphis rosae; smrekov ušenac zool. smrekova šiškova uš, Sacchi phantes

utilitario

A) agg. (m pl. -ri)

1. koristen, poraben, preračunan na korist; utilitaren:
morale utilitaria utilitarna morala

2. praktičen in poceni:
vettura utilitaria avto mali avto

B) m (f -ia; m pl. -ri) utilitarist

V, v [vi:]

1. samostalnik
množina V's, v's; Vs, vs
(črka) V, v; znak za rimsko številko 5
ameriško, pogovorno petdolarski bankovec; predmet v obliki črke V
(= the V sign) znak zmage (dva prsta, dvignjena kvišku v obliki črke V)

capital (ali large) V veliki V
little (ali small) v mali v

2. pridevnik
ki ima obliko črke V; klinast

V-belt tehnično klinast jermen
V-day Dan zmage
V-groove klinast utor
V-pulley škripec za vrv
V-shaped ki ima obliko črke V
V-sign znak zmage

v, V f, m (črka) v:
V maiuscola, v minuscolo veliki V, mali v
v come Venezia ptt v kot Velenje (pri črkovanju)
antenna a V V antena
scollatura a V V izrez
valle a V geogr. rečna dolina

v | V m inv. lingv. (lettera) v; (consonante) v:
mali v, veliki V v minuscola, V maiuscola
lingv. dvoustnični v v bilabiale
obl. V izrez scollatura a V

varčeval|ec moški spol (-ca …) der Sparer (mali Kleinsparer, stanovanjskega varčevanja Bausparer)
| ➞ → hranilni

varčevalec samostalnik
pogosto v množini (oseba, ki varčuje) ▸ betétes

varčeválec, -lka épargnant, -e moški spol, ženski spol

mali varčevalci les petits épargnants, la petite épargne

varčeválec, varčeválka ahorrador m , -ra f

mali varčevalci el pequeño ahorro

vàšica ž zool. ušica: jabučna vašica jablanova listna ušica, Aphis mali; lozna vašica trtna uš, Dactylosphaera vitifolii