Franja

sklòniti sklȍnīm
I.
1. odstraniti, umakniti: tko je to sklonio?; tko hoće naprijed, mora drugoga da skloni
2. skriti: skloniti što od koga; sklonila je lice rukama
3. spraviti: skloniti jelo na stranu
4. pripraviti koga k čemu, pregovoriti koga: skloniti koga na što
5. skloniti: skloniti glavu pred kim
6. pospraviti: skloniti tanjire sa stola
II. skloniti se
1. umakniti se: skloniti se komu s puta; neke od ustaničkih vođa skloniše se pred Turcima iz Srbije
2. skriti se, poiskati si zavetja: on se sklonio kod svoga prijatelja; skloniti se u zavjetri-nu
3. odločiti se za kaj: skloniti se na što

snuggle [snʌgl] neprehodni glagol
stisniti se (to k)
priviti se (k); udobno ležati; udobno se zaviti (često up, down)
udobno se namestiti (together)
prehodni glagol
stisniti k sebi, na srce (koga); zaviti (koga) (često up)

to snuggle down udobno si napraviti (ležati, se zaviti)
to snuggle up in a blanket zaviti se v odejo

sobrepaga ženski spol dodatek k plači; preplačilo

sobresueldo moški spol dodatek k plači, stranska plača

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

Solvēnsis -e sólvski, solvénski = k mestu Solva (Solva) v Noriku sodeč: Flavium Solvense (oppidum) Plin. Solvski (Solvenski) Flavij = Solva.

sommovimento m

1. razburkanje, razburkanost; ščuvanje k uporu

2. nemir; vstaja

sommuōvere^* v. tr. (pres. sommuōvo)

1. knjižno razburkati

2. pren. naščuvati k uporu

somniculōsus 3, adv. -ē (somniculus (demin. somnus) spanček)

1. dremoten, dremljiv, dremav, zaspan, k spanju nagnjen: senectus Ci., villicus, genus mancipiorum Col., etesiae Sen. ph., glires Mart., somniculose (h)eri imperia persequi Pl., haud somniculose hoc agendumst Pl.

2. act. uspavajoč, spanje (spanec) prinašajoč, od tod metaf. povzročajoč okorelost (otrdelost), usmrčujoč, smrten: aspis Cinna ap. Gell.

soplar v-, iz-pihati; vdihniti; figurativno izmakniti, suniti; prigovarjati k; ovaditi; pihati, sopsti, težko dihati

le sopló la novia nevesto mu je odvzel
soplar (de firme) biti dober pivec
quitar soplando odpihniti
soplarse veliko piti ali jesti; napihniti se
soplarse las manos v roke pihati (v mrazu); biti prevaran v svojem naklepu; kratko potegniti

soprappaga f

1. dodatek k plači, nagrada

2.
per soprappaga povrh

sospingere^* v. tr. (pres. sospingo)

1. pognati, riniti:
sospingere lo sguardo gledati
il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje

2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu

sous-amendement [amɑ̃dmɑ̃] masculin, juridique dodatni predlog k amandmaju

spallare v. tr. (pres. spallo) voj. prisloniti puško k ramenu

Spaltpilz, der, Pflanzenkunde gliva cepljivka; figurativ nagnjenje k razdoru

spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.

Spottlust, die, nagnjenje k norčevanju

squeeze² [skwi:z] prehodni glagol
stisniti, stiskati
pogovorno stisniti k sebi; stlačiti, (z)mečkati, ožemati, ožeti, iztisniti (out of, from iz)
izcediti (sok), izžeti; vtisniti, vriniti, natlačiti (into v)
napolniti; izriniti (out of iz)
napraviti odtis (kovanca itd.) (v vosek itd.)
figurativno mučiti, tlačiti; izsiljevati (kaj od koga), iztisniti, izvleči (denar itd.) (out of, from iz)
neprehodni glagol
stiskati, mečkati, tlačiti (into v, through skozi)
gnesti se, prerivati se, vriniti se, riniti se (into v)
pustiti se izsiljevati

squeezeed lemon (orange) izžeta limona (oranža), figurativno oseba, od katere ne moremo ničesar več pričakovati
to squeeze juice from an orange iztisniti sok iz oranže
to squeeze the juice of s.o. figurativno izkoriščati, opehariti koga
to squeeze s.o.'s hand stisniti komu roko v znak naklonjenosti, sožalja itd.
to squeeze one's way riniti se, prerivati se, gnesti se (through skozi)
we were terribly squeezed in the bus bili smo strašno natlačeni v avtobusu
to squeeze o.s. into the bus zriniti, stlačiti se v avtobus
to squeeze a tear figurativno iztisniti solzo, potočiti par krokodilovih solz

stall² [stɔ:l]

1. samostalnik
ameriško, sleng pretveza, izgovor, zavlačevalni manever
ameriško, sleng žeparjev pajdaš, ki odvrača pozornost žrtve med tatvino

2. neprehodni glagol
ameriško, sleng upirati se, izogibati se, izgovarjati se
šport namerno biti počasen
prehodni glagol (često off)
ameriško, sleng zavlačevati, odrivati, ne pustiti k sebi

stanchion [stá:nšən]

1. samostalnik
opornik, steber; drog; (železen) drog v oknu; podboj; ročica pri vozu

2. prehodni glagol
podpreti z opornikom, ojačiti; privezati (žival) k drogu itd.