-
ἄ-τρωτος 2 (τιτρώσκω) 1. neranjen. 2. neranljiv; χρήμασιν nepodkupen.
-
ἀ-τυράννευτος 2 (τυραννεύω) ne podložen samosilnikom (tiranom).
-
ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.
-
ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.
-
ἀ-τυχής 2 (τυχεῖν) nesrečen, zapuščen od Boga, zaslepljen, zanemarjen.
-
ἄ-υπνος 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, ὕπνος nemirno spanje. 2. pren. κρῆναι neusehljiv, vedno tekoč, ἄγρα nočen.
-
ἄ-φαλος 2 ep. brez čeladnega nastavka, brez grebena.
-
ἀ-φανής 2 (φαίνομαι) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov ἐλπίς, skriven, nejasen, temen, neopažen; λόγος nedokazan, neopravičen; subst. τὸ ἀφανές negotovost, ἀφανής εἰμι ποιῶν τι storim kaj neopažen, ἀφανὴς γίγνομαι izginem, izgubim se, οἱ ἀφανεῖς izgubljeni, ἐν ἀφανεῖ κεῖται negotovo je, χάσμα podzemeljski; οὐκ ἀφανές jasen, javen, znan. – adv. ἀφανῶς, ἐν τῷ ἀφανεῖ, ἐκ τοῦ ἀφανοῦς skrivaj, neopaženo, οὐκ ἀφανῶς μάχομαι borim se hrabro.
-
ἄ-φαντος 2 (φαίνομαι) ep. poet. neviden, brez sledu, neslaven; ἄφαντος γίγνομαι izginem NT; φῶς nepričakovan.
-
ἄ-φατος 2 (φημί) ion. poet. neizrečen, nedopoveden, zelo velik, neštet, ogromen, mogočen, grozen, strašen.
-
ἀ-φεγγής 2 (φέγγος) poet. brez svetlobe, ugasel, temen, nesrečen, strašen.
-
ἀ-φειδής 2 (φείδομαι) ki ne prizanaša, ne hrani, ne pazi na, neusmiljen, brezobziren, brez strahu pred nevarnostjo, krut, brez usmiljenja, adv. -ῶς, ion. -έως 1. obilno. 2. okrutno, strogo, brez usmiljenja.
-
ἀ-φελής 2 enostaven, preprost, brez pomisleka ἔφαγε.
-
ἄ-φθαρτος 2 (φθείρω) nepokvarjen, neminljiv, neumrljiv, večen NT.
-
ἄ-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. brezglasen, tih, nem.
-
ἄ-φθῐτος 2 (φθίνω) ep. poet. neminljiv, (vedno)trajen, brezsmrten, večen.
-
ἄ-φθογγος 2 ion. poet. brezglasen, nem.
-
ἄ-φθονος 2 (comp. tudi -ονέστερος, sup. -ονέστατος) nezavisten, radodaren, izdaten, rodoviten, plodonosen, blagoslovljen, obilen; ἐν ἀφθονωτάτοις στρατοπεδεύεσθαι v najbogatejših pokrajinah; ἐν ἀφθόνοις βιοτεύω živim v obilju, obilujem. – adv. ἀφθόνως v obilju, obilno.
-
ἀ-φιλάγαθος 2 kdor dobro sovraži, sovražen dobremu NT.
-
ἀ-φιλάργυρος 2 neskop, nelakomen NT.