Franja

Zadetki iskanja

  • najlju|i (-a, -e) der/die/das liebste, Lieblings- (avtor der Lieblingsautor, pesnik der Lieblingsdichter, barva die Lieblingsfarbe, jed das Lieblingsgericht, die Lieblingsspeise, knjiga das Lieblingsbuch, tema das Lieblingsthema, žena die Lieblingsfrau)
  • nàprsicē prisl. izprsujoč se: mlada snaha iskrsne naprsice pride mlada žena in izziva z bujnimi prsmi
  • nasadíti to plant, (vrt) to lay out; to cultivate; to set out; (sekiro) to helve; (metlo) to furnish with a handle; (kokoš) to set a hen

    nasadíti na kol to impale
    žena mu je nasadila roge his wife has cuckolded him
  • navŕsti se navŕzēm se, nàvr̄sti se navŕzēm se
    1. spraviti se na koga: navrzao se nekakav inspektor na mene
    2. umakniti se: on je nekud otišao, navrzao se na selo
    3. napasti; navrzla se neka bolest na mene; navrzao se kašalj na ženu žena je začela kašljati
    4. navezati se na: pa se na to navrzoše strahovite misli
  • new1 [nju:] pridevnik
    nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
    jezikoslovje moderen

    avstralsko new chum nov naseljenec
    New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
    New Egyptian koptovščina (jezik)
    New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
    the New World novi svet, Amerika
    New Testament nova zaveza
    figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
    new departure popolna sprememba starih navad
    as good as new skoraj nov
    to lead a new life živeti drugačno življenje
    astronomija new moon mladi mesec
    figurativno new man prerojen človek
    to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
    new woman moderna žena
    an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad
  • neznanka samostalnik
    1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényező
    veliko neznank ▸ számos ismeretlen tényező
    več neznank ▸ több ismeretlen
    popolna neznanka ▸ teljesen ismeretlen
    Za zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
    edina neznanka ▸ egyetlen ismeretlen

    2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nő
    zmenek z neznanko ▸ ismeretlen nővel való találka
    srečanje z neznanko ▸ találkozás egy ismeretlen nővel
    skrivnostna neznanka ▸ titokzatos ismeretlen nő
    Žena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

    3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen
    enačba z dvema neznankama ▸ kétismeretlenes egyenlet
    linearna enačba z eno neznanko ▸ egyismeretlenes lineáris egyenlet, elsőfokú egyismeretlenes egyenlet
    reševanje linearnih enačb z eno neznanko ▸ egyismeretlenes lineáris egyenletek megoldása
    kvadratna enačba z dvema neznankama ▸ másodfokú kétismeretlenes egyenlet
    enačba druge stopnje z eno neznanko ▸ másodfokú egyismeretlenes egyenlet
    sistem treh linearnih enačb s tremi neznankami ▸ háromismeretlenes lineáris egyenletrendszer
  • nìćāh -áha m (t. nikah, ar.) dial.
    1. zakon, poroka: žena pod -om omožena žena
    2. gotovina, ki jo muslimanski ženin ob poroki da nevesti kot kavcijo: beg će njojzi nićah isplatiti
  • Nōricus 3 nóriški: Vell., Suet., Cl., ager, rex C., castella V., ensis H., ignis O. Od tod subst.

    1. Nōrica -ae, f Noričánka, žena iz Norika: altera (sc. Ariovisti uxor) Norica C.

    2. Nōricum -ī, n Nórik, rim. podonavska pokrajina, od l. 13 ozemlje med Donavo in Dravo, Inom in Dunajskim gozdom, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, večino Štajerske, Koroško, Kranjsko, dele Bavarske, Tirolske in Salzburškega; slovelo je po svojih rudnih nahajališčih (prim. Noricus ensis H.): T.

    3. Nōricī -ōrum, m Noričáni, preb. Norika: Plin. Soobl. Nōriciī -ōrum, m: Prisc.
  • noseč pridevnik
    1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotos
    prvič noseča ▸ először terhes
    drugič noseča ▸ másodszor terhes
    noseča žena ▸ várandós feleség
    noseča soproga ▸ terhes feleség
    noseča ženska ▸ várandós nő
    noseče dekle ▸ állapotos lány
    noseča z dvojčkoma ▸ ikrekkel terhes
    noseča z drugim otrokomkontrastivno zanimivo második gyermekét várja
    noseča pet mesecev ▸ öthónapos terhes
    noseča osem tednov ▸ nyolchetes terhes
    Nihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

    2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelve
    noseč v roki ▸ kézben hordozva
    Gerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
    Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
    Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.
  • nòsēć noséća noséće, dol. nòsēčī -ā -ē
    1. noseća žena noseča žena
    2. noseći stub nosilni steber; -e uže kod žičare
  • odvísen (-sna -o) adj.

    1. odvisen od dipendente da:
    biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
    vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

    2. subordinato, soggetto:
    žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
    mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
    lingv. odvisni govor discorso indiretto
    odvisni stavek (proposizione) subordinata
    odvisni skloni casi obliqui
    ekon. odvisni stroški costi variabili

    3. (zasvojen) dipendente:
    odvisen od alkohola alcoldipendente
    odvisen od droge tossicodipendente
    odvisen od zdravil farmacodipendente
  • old1 [óuld] pridevnik
    star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
    sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

    the old stari ljudje
    young aud old staro in mlado, vsi
    as old as Adam (ali the hills) prastar
    old bachelor zakrknjen samec
    old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
    britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
    old bird star lisjak, premetenec
    old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
    old man of the sea vsiljivec, podrepnež
    pogovorno my old man moj stari, moj mož
    to put off the old man spremeniti način življenja
    old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
    old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
    to be an old hand at biti izkušen v čem
    old hat zastarel
    to grow old starati se
    the same old excuse ista stara pesem
    to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
    an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
    the old country (ali home) stara domovina
    old salt, old whale star, izkušen mornar
    of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
    sleng any old thing karkoli
    britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
    ameriško Old Glory ameriška zastava
    ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
    old moon pojemajoč mesec
  • ōrātrīx -īcis, f (fem. k ōrātor) govornica (= žena, ki zna govoriti); od tod

    1. posredovalka, posrednica, spraviteljica, prosilka: quomque me oratricem haud sprevisti sistique exorare ex te Pl., quae virgines postea fuerant oratrices pacis et foederis Ci.

    2. kot prevod gr. rhetorice (ῥητορική) = govorništvo: Q.
  • Orestilla -ae, f Orestíla, rim. priimek v Avrelijevem rodu, zlasti Aurelia Orestilla Avrelija Orestila, Katilonova žena: S., Caelius in Ci. ep.
  • osmi marec stalna zveza
    (mednarodni praznik žensk) ▸ március nyolcadika [nemzetközi nőnap]
    Sopomenke: dan žena
  • ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

    ostati doma rester à la maison, garder la maison
    ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
    ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
    ostati miren rester tranquille, conserver le calme
    ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
    ostati nem rester court
    ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
    ostati neplačan rester non payé
    ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
    tu ostati rester
    ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
    ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
    ostati na mestu rester sur place
    ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
    ostati na poti rester en chemin (ali en route)
    ostati svež (hrana) se garder frais
    ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
    ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
    ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
    ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
    ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
    ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
    ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
    ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
    od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
    pri tem ostati en rester là
    vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
    to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
    za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
    stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
    pri čem ostati persister dans quelque chose
    kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?
  • Ovius 3 Óvij(ev), ime rim. rodu, npr.

    1. nekega Ovija omenja: Ci. ep.

    2. Ovia Ovija, žena Lucija Lolija: Ci. ep.
  • Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. Od tod adj.

    1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

    2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

    3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.
  • Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.
  • pantaloni m pl. hlače:
    pantaloni alla zuava pumparice
    in questa casa i pantaloni li porta mia moglie v tej hiši nosi hlače žena
    farsela nei pantaloni podelati se v hlače (tudi pren.)