Franja

najljubš|i (-a, -e) der/die/das liebste, Lieblings- (avtor der Lieblingsautor, pesnik der Lieblingsdichter, barva die Lieblingsfarbe, jed das Lieblingsgericht, die Lieblingsspeise, knjiga das Lieblingsbuch, tema das Lieblingsthema, žena die Lieblingsfrau)

nàprsicē prisl. izprsujoč se: mlada snaha iskrsne naprsice pride mlada žena in izziva z bujnimi prsmi

nasadíti to plant, (vrt) to lay out; to cultivate; to set out; (sekiro) to helve; (metlo) to furnish with a handle; (kokoš) to set a hen

nasadíti na kol to impale
žena mu je nasadila roge his wife has cuckolded him

navŕsti se navŕzēm se, nàvr̄sti se navŕzēm se
1. spraviti se na koga: navrzao se nekakav inspektor na mene
2. umakniti se: on je nekud otišao, navrzao se na selo
3. napasti; navrzla se neka bolest na mene; navrzao se kašalj na ženu žena je začela kašljati
4. navezati se na: pa se na to navrzoše strahovite misli

new¹ [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen

avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad

neznanka samostalnik
1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényezőZa zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nőŽena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen

nìćāh -áha m (t. nikah, ar.) dial.
1. zakon, poroka: žena pod -om omožena žena
2. gotovina, ki jo muslimanski ženin ob poroki da nevesti kot kavcijo: beg će njojzi nićah isplatiti

Nōricus 3 nóriški: Vell., Suet., Cl., ager, rex C., castella V., ensis H., ignis O. Od tod subst.

1. Nōrica -ae, f Noričánka, žena iz Norika: altera (sc. Ariovisti uxor) Norica C.

2. Nōricum -ī, n Nórik, rim. podonavska pokrajina, od l. 13 ozemlje med Donavo in Dravo, Inom in Dunajskim gozdom, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, večino Štajerske, Koroško, Kranjsko, dele Bavarske, Tirolske in Salzburškega; slovelo je po svojih rudnih nahajališčih (prim. Noricus ensis H.): T.

3. Nōricī -ōrum, m Noričáni, preb. Norika: Plin. — Soobl. Nōriciī -ōrum, m: Prisc.

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

nòsēć noséća noséće, dol. nòsēčī -ā -ē
1. noseća žena noseča žena
2. noseći stub nosilni steber; -e uže kod žičare

odvísen (-sna -o) adj.

1. odvisen od dipendente da:
biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

2. subordinato, soggetto:
žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
lingv. odvisni govor discorso indiretto
odvisni stavek (proposizione) subordinata
odvisni skloni casi obliqui
ekon. odvisni stroški costi variabili

3. (zasvojen) dipendente:
odvisen od alkohola alcoldipendente
odvisen od droge tossicodipendente
odvisen od zdravil farmacodipendente

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

ōrātrīx -īcis, f (fem. k ōrātor) govornica (= žena, ki zna govoriti); od tod

1. posredovalka, posrednica, spraviteljica, prosilka: quomque me oratricem haud sprevisti sistique exorare ex te Pl., quae virgines postea fuerant oratrices pacis et foederis Ci.

2. kot prevod gr. rhetorice (ῥητορική) = govorništvo: Q.

Orestilla -ae, f Orestíla, rim. priimek v Avrelijevem rodu, zlasti Aurelia Orestilla Avrelija Orestila, Katilonova žena: S., Caelius in Ci. ep.

osmi marec stalna zveza
(mednarodni praznik žensk) ▸ március nyolcadika [nemzetközi nőnap]
Sopomenke: dan žena

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

Ovius 3 Óvij(ev), ime rim. rodu, npr.

1. nekega Ovija omenja: Ci. ep.

2. Ovia Ovija, žena Lucija Lolija: Ci. ep.

Pagasae -ārum, f (Παγασαί) in Pagasa -ae, f: Mel. in Pagasē -ēs, f: Pr. Págaze (Págaza), primorsko mesto v Tesaliji (zdaj Volo), kjer je bila baje zgrajena ladja Argo: Val. Fl. — Od tod adj.

1. Pagasaeus 3 (Παγασαῖος) pagazájski, pagáški: sinus Mel., carina, puppis O. ali ratis Lucan. = Argo coniunx O. = Alcestis (Alkestida, Admetova žena, hči tesal(ij)skega kralja Pelia); subst. Pagasaeus -ī, m Págazec, Pagazájec, Pagažán = Jazon: O.

2. Pagasēius 3 (Παγασήιος) pagazájski, págaški: puppis Val. Fl.

3. Pagasicus 3 pagazájski, págaški: sinus Plin.

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

pantaloni m pl. hlače:
pantaloni alla zuava pumparice
in questa casa i pantaloni li porta mia moglie v tej hiši nosi hlače žena
farsela nei pantaloni podelati se v hlače (tudi pren.)