Franja

Zadetki iskanja

  • Leiche, die, (-, -n) truplo; (Toter) mrlič; Typographie pogreb; eine lebende/wandelnde Leiche živ mrlič; Öffnung der Leiche raztelešenje, obdukcija; über Leichen gehen iti čez trupla; nur über meine Leiche samo preko mojega trupla
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
    neobdelan les unbearbeitetes Holz
    splavljeni les geflößtes Holz
    sprhneli les der Mulm
    top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
    rezan les die Schnittware, das Schnittholz
    …lesa/v les/za les Holz-
    (barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
    zbirališče lesa der Polter
    zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
    podoben lesu holzartig
    potrebe po lesu der Holzbedarf
    čez les:
    biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
    iz lesa:
    izdelek iz lesa die Holzarbeit
    figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
    z lesom:
    bogat z lesom holzreich
    gradnja z lesom der Holzbau
    obložen z lesom holzverkleidet
    opažen z lesom holzgetäfelt
    trgovec z lesom der Holzhändler
    trgovina z lesom der Holzhandel
    | ➞ → gadov les, kačji les, pasji les
  • lés wood

    stavbni, tesarski lés timber
    gradbeni lés (building) timber, ZDA lumber
    gnil lés rotten wood
    suh lés seasoned timber
    rezani lés sawn timber
    vezan lés plywood
    mehek lés softwood
    trd lés hardwood
    jamski lés pitwood, pitprop
    beli lés white wood
    obdelava lésa wood working
    obdelovalec lésa woodworker, wood carver
    sečnja lésa wood felling
    impregnacija lésa wood impregnation
    vrste lésa species pl of wood
    lésu podoben ligniform, ligneous, woody, woodlike
    sladki lés botanika liquorice
    žagan lés sawn wood
    mlad, nov lés green wood
    umeten lés artificial wood
    sečni lés mature wood
    hrastov lés oak, oak wood, oak timber
    trgovati z lésom to deal in wood, to trade as a timber merchant
    on je malo čez lés (figurativno, žargon) he is up the pole (ali round the bend)
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lés madera f

    jamski les entibo(s) m (pl)
    mehak les madera blanca, madera blanda
    okrogel les madera redonda
    parjen les madera tratada al vapor
    rezan les madera serradiza (ali cortada)
    stavbni les maderaje m; madera f de construcción
    svež les madera verde
    trd les madera dura
    biti malo čez les (fam) estar tocado de la cabeza; estar majareta
  • lésti lézem nedov., лі́зти лі́зу недок., повзти́ повзу́ недок.
    • lésti čéz переповза́ти
    • lésti v kàj зала́зити
    • lésti pòd kàj підла́зити, підліза́ти
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

    leto za letom année après année
    od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
    čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
    pred 3 leti il y a 3 ans
    z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
    skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
    vsako leto chaque année, tous les ans
    pol leta six mois
    preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
    prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
    babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
    koledarsko leto année civile (ali solaire)
    navadno leto année commune
    prestopno leto année bissextile
    poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
    šolsko leto année scolaire
    tekoče leto année courante
    star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
    kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
    v letu 80 en 1980, en l'an 1980
    v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
    mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
    mladeniška leta adolescence ženski spol
    moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
    biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
    nerodna leta âge ingrat
    nevarna leta âge critique
    zrela leta âge mûr
    službena leta années de service, ancienneté ženski spol
    voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
    Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • léto año m

    leto za letom año tras año
    od leta do leta de año en año
    čez leto dni, ob letu de aquí un año
    pred 3 leti hace tres años
    po mnogih letih después de muchos años
    z leti con los años
    vsako leto, vsa leta todos los años
    v letih entrado en años
    skozi vse leto (durante) todo el año
    v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
    dolga leta (durante) años enteros
    pol leta medio año; seis meses; un semestre
    preteklo leto el año pasado
    prihodnje leto el año que viene, el próximo año
    ob koncu leta a fin(es) de(l) año
    navadno leto año común, año civil
    novo leto año nuevo
    moška leta edad f viril, edad f adulta
    nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
    prestopno leto año bisiesto
    proračunsko leto año económico
    poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
    svetlobno leto año (de) luz
    šolsko leto año escolar
    tekoče leto año corriente
    star je 10 let tiene diez años
    je v 30. letih ha cumplido la treintena
    biti v srednjih letih estar en edad madura
    biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
    iti v leta ir entrando en años
    v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
    službena leta años de servicio
    voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
    na mnoga leta! ¡por muchos años!
  • licence, license [láisəns] samostalnik
    licenca, dovoljenje, pravica, pooblastilo, koncesija (za obrt); univerzitetno spričevalo; svoboda (govora, tiska); svoboščina; samopašnost, razuzdanost

    dog licence dovoljenje imeti psa
    licence disk pasja znamka
    driving licence vozniško dovoljenje
    huating; ali shooting licence lovsko dovoljenje
    off licence dovoljenje za točenje alkohola čez cesto
    on licence dovoljenje za točenje alkohola v lokalu
    licence plate registrska tablica (avto)
    poetic licence pesniška svoboščina
    to take out a licence dobiti licenco
  • licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

    1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
    licenziare alla stampa dati v tisk

    2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
    licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

    3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja
  • līmen -inis, n (ali iz *lei-men, sor. z līquis, ob-līquus, līmes, līmus 3, tedaj = „prečnik“, „prečnica“ ali iz *ln̥g-smen = „skok“, „stopalnica“ (indoev. kor. *legu̯h-); prim. skr. lánghati (po)skoči, skoči (skače) čez, lat. lĕvis; prim.: transversa omnia antiqui lima dicebant, a quo et limina ostiorum et limites et limus, cingulum, quo servi publici cingebantur, obliqua purpura Isid.)

    1. prag.: Nov. ap. Non., Varr., limen cubiculi, limina aedium Ci., limen templi C., curiae Plin., Arabicum Pr. iz arabskega marmorja, custos ad limina V. vratar, intra limen Sen. ph. med štirimi stenami (sc. svojega doma) (naspr. foris), intrare limen Ci. idr. ali intra limen subire Pl. ali limina subire Iuv., amat ianua limen H., in limine domus suae consistere Cu., multis annis non transisse domus suae limen Sen. tr.; pesn.: non alio limine dignus Pr. = nobene druge ljubice; preg.: a limine s praga = (tako rekoč) mimogrede, gredoč, spotoma: prospicienda tantum et a limine salutanda Sen. ph.

    2. sinekdoha hiša, dom, domovanje, stan(ovanje), bivališče: domos et dulcia limina mutant V., tua limina adirem V., l. sceleratum V. domovje (bivališče) brezbožnikov (v podzemlju), penetrare aulas et limina regum V. palače, limine pelli V., limine contineri L., famuli ad limina Sil.

    3. meton. prag =
    a) vrata, vhod: mihi parta quies omnisque in limine portus V. ob vhodu v pristanišče miru, Casilina limina Sil.
    b) izhod, izhodišče (o pregradah na dirkališču): corripiunt spatia … limenque relinquunt V.
    c) mejnik, meja: l. Ausoniae V., Apuliae H., maris interni Plin. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina.

    4. metaf. prag =
    a) začetek: leti iam limine in ipso Lucr., a mortis limine restituam Cat., in primo limine vitae Sen. tr., primo in limine vitae Lucan., in ipso limine victoriae stamus Cu., non in limine operum laborumque nostrorum, sed in exitu stamus Cu., a limine ipso mortis revocatus Plin., video quosdam in ipso statim limine obstaturos mihi Q., in limine belli T.
    b) konec: lucis finitae Ap.
  • little3 [litl] samostalnik
    malenkost

    a little malo, nekaj
    little or nothing skoraj nič
    not a little precej
    for a little za kratek čas
    little by little; ali by little and little po malem, počasi
    by littles v majhnih količinah, po malem
    in little po malem
    to make little of podcenjevati
    after a little čez kakšen trenutek
  • live2 [liv]

    1. neprehodni glagol
    živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

    2. prehodni glagol
    preživljati

    to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
    to live close živeti pretirano skromno
    to live in a small way skromno živeti
    to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
    to live fast razuzdano živeti
    to live a lie živeti čez svoje razmere
    to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
    live and learn! učiš se vse življenje
    to live by painting živeti od slikanja
    to live to o.s. sam zase živeti
    to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
    live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
    to live a double life živeti dvojno življenje
    the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
    to live to see doživeti
    to live off one's capital živeti od svojega kapitala
    to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
    live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • lók (-a) m

    1. arco (tudi les. ):
    streljati z lokom tirare con l'arco
    lok in tul arco e faretra

    2. muz. arco, archetto; legatura

    3. grad., arhit. arco, arcata; campata:
    polkrožni, šilasti lok arco a tutto sesto, a sesto acuto
    oporni lok arco rampante

    4. mat. arco

    5. pren. (obseg, razpon) arco:
    časovni lok arco di tempo

    6. šol. curva (nella calligrafia)

    7. šport. (pri drsanju) curva:
    šport. plužni lok curva a spazzaneve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (v zahtevah itd.) ne napeti lok čez mero non tendere l'arco oltre misura, essere moderato nelle richieste
    ogniti se koga v velikem loku tenersi alla larga di qcn.
    anat. aortni, rebrni, refleksni, zobni lok arco aortico, costale, riflesso, dentario
    arheol. sveder na lok trapano ad archetto
    sinji lok neba la volta celeste
    PREGOVORI:
    preveč napet lok poči ogni soverchio rompe il coperchio