Franja

ingelosire

A) v. tr. (pres. ingelosisco) narediti, delati ljubosumnega; zbuditi, zbujati v kom ljubosumnost, sum

B) ➞ ingelosirsi v. rifl. (pres. mi ingelosisco) postati ljubosumen

innamorare

A) v. tr. (pres. innamoro)

1. zbuditi, zbujati ljubezen

2. ekst. privlačiti, začarati, očarati

B) ➞ innamorarsi v. rifl. (pres. mi innamoro):
innamorarsi di zaljubiti se v (tudi ekst.)

inquiéter [ɛ̃kjete] verbe transitif vznemirjati, zbujati zaskrbljenost, skrbeti

s'inquiéter skrbi si delati, biti zaskrbljen (de zaradi, za); pobrigati se za
sa santé m'inquiète njegovo zdravje me skrbi
ne s'inquiéter de rien nobenih skrbi si ne delati
vous n'avez pas là de quoi vous inquiéter ni se vam treba vznemirjati
personne ne s'est inquiété de si c'est vrai nihče si ni vzel truda, da bi poizvedel, če je to res
il faut s'inquiéter d'avoir du charbon treba se bo pobrigati, da dobimo premog
sans être inquiété nenadlegovan

insospettire

A) v. tr. (pres. insospettisco) zbuditi, zbujati sum

B) ➞ insospettire, insospettirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ insospettisco)
insospettirsi (per) posumiti (zaradi)

interesá -éz vt./vr. zbujati zanimanje, zanimati (se), pozanimati se

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red

intrigar [g/gu] zbujati radovednost ali zanimanje, pritegniti pozornost; intrigirati, spletkariti

inuzzolire

A) v. tr. (pres. inuzzolisco) toskansko zbuditi, zbujati željo

B) ➞ inuzzolirsi v. rifl. (pres. mi inuzzolisco) toskansko zahoteti, zaželeti si

irritieren iritirati, jeziti, (reizen) dražiti; zbujati nejevoljo

izbádati ìzbādām
I.
1. iztikati: izbadati oči
2. bosti, z bodljaji beležiti: da bismo učili pisati slova, uzimali smo sa zove lišće i na ovom smo čiodom izbadali slova
II. izbadati se dial. padati v oči, zbujati pozornost: što više miješaš boje, to će vezivo biti manje šareno, jer se neće nijedna boja jako izbadati

prō-rītō -āre -āvī (pro in *rītāre; prim. in-rītō)

1. dražeč ven spraviti (spravljati), izriniti (izrivati): anagallidum caerulea procidentiam sedis retro agit, e diverso rubens proritat Plin.

2. privabiti (privabljati), (z)mamiti, (v)zbuditi ((v)zbujati): M., lini semen, nisi si magnus est eius in ea regione, quam colis, proventus et pretium proritat, serendum non est Col., quem spes aliqua proritat Sen. ph., in vitia proritari facultatis alicuius instinctu Arn., quis est, quem non ad huiusmodi furias documenta proritent Arn., qui irritatu suo feram bestiam vel quamcumque aliam quadrupedem proritaverit Paul.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

rasvješćívati se -svjèšćujēm se (ijek.), rasvešćívati se (ek.) zbujati se

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

riavere^*

A) v. tr. (pres. riò) dobiti, dobivati nazaj; ponovno imeti

B) ➞ riaversi v. rifl. (pres. mi riō)

1. opomoči si (tudi pren.):
riaversi dallo spavento opomoči si od straha

2. absol. zbuditi, zbujati se iz nezavesti

ribalenare v. intr. (pres. ribaleno)

1. spet pobliskati

2. pren. spet preblisniti; zbuditi, zbujati se

ributtare

A) v. tr. (pres. ributto)

1. ponovno vreči, metati

2. izbljuvati

3. odbiti (tudi pren.):
ributtare il nemico odbiti sovražnika

B) v. intr.

1. zbuditi, zbujati odpor, gnus

2. spet pognati, poganjati

risentire

A) v. tr. (pres. risēnto)

1. ponovno slišati; ponovno zvedeti

2. globoko občutiti

3. čutiti (posledice):
risentire gli effetti della congiuntura čutiti posledice konjunkture

B) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. mi risēnto)

1. knjižno zbuditi, zbujati se; zavedeti se

2. postati užaljen, užaliti se; zameriti; ujeziti se:
risentirsi con qcn. na koga se ujeziti
risentirsi per qcs. zameriti zaradi česa

C) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. ci risentiamo) ponovno se slišati:
a risentirci! nasvidenje! (po telefonu)

satiō¹ -āre -āvī -ātum (satis)

1. sititi, nasititi (nasíčati, nasičeváti): COL., IUST. idr., cibus, quem occuparunt, satiat CU., canes satiati sanguine erili O., satiati agni LUCR., satiare se PLIN., vulturem in cibo dari iubent ... satiatum humano cadavere PLIN.

2. metaf.
a) nasititi (nasíčati, nasičeváti), napojiti (napajati), zadosti (zadostno, dovolj) napolniti (napolnjevati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj s čim, založiti (zalagati), zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, potešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), poteščáti, zadostiti (zadostovati, zadoščati): Romanus somno satiatus L. potem ko se je naspal, naspavši se, (sc. color) Tyrius pelagio primum satiatur PLIN., paries paleā satiatus PETR. zgoščena, solum stercore satiatum COL. dobro (po)gnojena, stercore satiari PLIN., terra satiata aethere pluvio (naspr. terra arida) SEN. TR. napojena, prepojena, prout ... nives imbresve satiaverint PLIN., nec satiatur aquis (sc. fretum) O., largis satiantur odoribus (= ture) ignes O., satiari lumine Phoebi MART., robora Dalmatico lucent satiata metallo STAT., oleo satiare P. VEG. namazati, ex aceto et oleo loca satiare P. VEG. bolne dele dobro natreti (natirati), diram famem O. ali sitim MART. utolažiti, potešiti, neque expletur nec satiatur cupiditatis sitis CI., satiare aviditatem legendi CI., mentem oculosque alicuius sanguine CI., animum CI., eorum animos supplicio CI., desiderium naturae CI. zadostiti, explere bonis rebus satiareque numquam (sc. animi naturam) LUCR., libido mentis satiata CAT., satiare oculos amore PR., lumina satiavit longo visu STAT., nequaquam se esse satiatum CI. zadovoljen (pt., ne adj.), satiare cor ferum O., ira nondum satiata caedibus LUCAN., satiare iracundiam PETR., avidos dolores amplexu SEN. TR., satiasse cineres meorum V. da sem utešil (pomiril), patrum cognitionibus satiatus T., satiatus prosperis adversisque T. dovolj izkusivši = dovolj poznavajoč srečo in nesrečo.
b) occ. prenasititi (prenasičevati), (v)zbuditi ((v)zbujati) pristudo (gnus, odpor, naveličanje), pristuditi se, priskutiti se, v pass. tudi naveličati se, nasititi se, preobjesti se, biti sit česa: primum numerus agnoscitur, deinde satiat CI., figurae ut novitate excitant, ita copiā satiant Q., ut neque ii satientur, qui audient, fastidio similitudinis, nec ... CI., heu nimis longo satiate ludo H., agricola assiduo satiatus aratro TIB., Domitianus secreto suo satiatus T., vitā satiatus LACT.; pesn. z gen.: cum satiata ferinae dextera caedis erat O., satiatus et aevi et decoris SIL.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.