Franja

Zadetki iskanja

  • Francisco Franc, Frančišek

    orden de San Francisco frančiškanski red
    en la mula de San Francisco peš
  • glorioso slaven, slavohlepen; bahav

    el glorioso San José sv. Jožef
    de gloriosa memoria rajni, pokojni
  • hierba ženski spol zel, zelišče, trava, seno

    hierba buena (divja) meta
    hierba doncella zimzelen
    hierba pulguera bolšinec
    hierba santa meta; hierba de San Juan sv. Janeza roža, krčna zel
    en hierba še zelen (setev)
    crecer como la mala hierba rasti kot plevel
    haber pisado mala hierba imeti slab uspeh; biti slabe volje
    la mala hierba crece mucho (ali nunca muere) kopriva ne pozebe
    hierbas pl zelišča; trava (za krmo)
  • kapar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Schildlaus (ameriški/San José San-José-Schildlaus, hrastov Eichen-Schildlaus, manin Manna-Schildlaus, murvji Maulbeer-Schildlaus, voskov Wachs-Schildlaus, indijski voskov Ostindische Wachs-Schildlaus, citrusov die Orangenlaus, kavni die Kaffeelaus, košeniljni die Kochenillelaus, vejičasti Gemeine Kommaschildlaus, češpljev Gemeine Napfschildlaus, trtni Wollige Napfschildlaus)
    barvarski kapar Färberschildlaus
    koprivni kapar Nesselröhrenlaus
    lakov kapar Lackschildlaus
    orjaški kapar Riesenschildlaus
  • krstník bautista m

    sv. Janez Krstnik (rel) San Juan Bautista
  • lateránski (-a -o) adj. lateranense:
    lateranska bazilika basilica di San Giovanni in Laterano
    hist. lateranska pogodba patti lateranensi
  • laureado z lovorom ovenčan

    poeta laureado venčani pesnik, kralj pesnikov
    laureada de San Fernando špansko odlikovanje za hrabrost
  • léto2 (-a) n star. estate:
    babje leto estate indiana, di san Martino
  • lèv (lêva) m

    1. zool. leone (Felis leo); pren.
    boriti se kot lev battersi come un leone
    pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
    beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco

    2. pren. (neustrašen moški) leone

    3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
    lev družabnih prireditev idolo del jet-set
    salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero

    4. astr.
    Lev Leone

    5. film.
    zlati lev Leon d'oro
    pal. jamski lev leone delle caverne
    zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens)
  • Lóvrenc (-a) m Lorenzo, Enzo:
    astr., etn. solze sv. Lovrenca lacrime di San Lorenzo
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • Martin Martín m

    Martinovo fiesta f (ali día m) de San Martín
    Martinova gos ganso m de San Martín
    Martinovo poletje veranillo m de San Martín
  • Martín moški spol Martin

    también a tí te llegará tu San Martín tvoj dan bo tudi prišel
  • Martino m Martin:
    estate di San Martino babje leto
    fare San Martino odseliti se
  • Matíja (-a) m Matteo
    PREGOVORI:
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • nóč noche f

    lahko noč! ¡buenas noches!
    čez noč durante la noche
    (kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
    sredi noči en plena noche
    noč je es de noche
    noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
    prebedeti noč pasar la noche en vela
    noč in dan día y noche
    noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
    vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
    vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
    biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
    prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
    ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
    želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
    prejšnja noč la noche de la víspera
    mesečna noč noche de luna
    šentjernejska noč noche de San Bartolomé
    silvestrska noč noche f vieja
    božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
    velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)
  • ōbolo m

    1. obol (starogrški novčič; utež)

    2. miloščina:
    obolo di San Pietro relig. Petrov novčič