Franja

práfáktor -ja m prosti broj, primbroj, primfaktor

práštevilo s prosti broj, primbroj

Ruhetag, der, prosti dan (tudi Sport); (Montag) Ruhetag (ob ponedeljkih) zaprto

Saint Monday [séint mʌ́ndi] samostalnik
britanska angleščina, pogovorno dela prosti ponedeljek; zaspani ponedeljek

Schwibbogen, der, Baukunst, Architektur prosti lok, oporni lok

s.l. kratica

1. športstile libero prosti slog

2. sine loco, senza luogo brez navedbe kraja

spektákel -kla m (lat. spectaculum) spektakl, buka, skandal, uzbudljiv prizor, predstava za prosti narod

spell² [spel]

1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)

by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena

2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu

to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo

Spiel, das, (-s, -e) igra; (Spielen) igranje; Sport tekma; von Karten: komplet (kart); Technik rega, stik, fuga, von Kupplungen, Lenkrädern usw.: prosti tek; Olympische Spiele Sport Olimpijske igre, olimpiada; ein Spiel der Natur igra narave; ein Spiel mit dem Leben igra z življenjem; ein Spiel mit dem Feuer igra z ognjem; ein abgekartetes Spiel dogovorjena stvar/zadeva; das alte Spiel stara igra, že znana igra; wie im Spiel igraje; nur Spiel samo igra, zgolj igra; freies Spiel haben imeti proste roke; leichtes Spiel haben zlahka opraviti (mit z) , imeti lahek posel z; ein falsches Spiel treiben igrati nepošteno igro; ein doppeltes Spiel spielen/treiben igrati dvojno (nepošteno) igro; das Spiel machen zmagati, dobiti igro; das Spiel verloren geben vdati se ( tudi figurativ ); das Spiel verderben pokvariti igro; das Spiel zu weit treiben pretiravati;
auf: aufs Spiel setzen postaviti na kocko; auf dem Spiel stehen biti na kocki;
aus: aus dem Spiel lassen pustiti ob strani, ne vpletati; aus dem Spiel bleiben ne vpletati se;
im: im Spiel sein biti v igri, igrati vlogo; seine Hände im Spiel haben imeti prste zraven; mit im Spiel sein sodelovati, biti v igri, biti udeležen, pridružiti se, biti vmešan;
in: ins Spiel kommen Sport priti v igro, figurativ igrati vlogo; ins Spiel bringen vplesti, vpletati, (erfassen) zajeti

Standgas, das, Technik plin za prosti tek motorja

Steg, der, (-/e/s, -e) brv; bei Brillen: mostiček; Musik bei Geigen: kobilica; Typographie razpornik, (Rand) rob, prosti rob; Anatomie bei Knochen: mostiček; bei Schuhen: podpetnik; bei Stühlen, Tischen: prečka; Technik stojina; [Schiffahrt] Schifffahrt mostič

Strebebogen, der, Baukunst, Architektur oporni lok, prosti lok, prosto viseči lok

Tänzerwalze, die, Technik kompenzacijski valj, prosti valj

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

trudgen [trʌ́džən]
(= trudgen stroke) šport prosti (kravlu podobni) stil v plavanju

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

vacuitās -ātis, f (vacuus)

1. oproščenost česa, oprostitev, osvobojenje (od) česa, prostost od česa, razbremenitev, stanje brez česa; z gen.: aegritudinis, doloris, molestiae Ci.; nam. gen. s praep. a(b): ab auguribus Ci.

2. occ.
a) izpraznjenost, spraznjenost, nezasedenost, prostost (kakega oblastniškega mesta): quantam cupiditatem hominibus iniciat vacuitas non te fugit Brutus in Ci. ep.
b) prosti čas: angustum spatium vacuitatis Vitr.

3. meton. praznina, praznota, praznost, prazen prostor: interveniorum vacuitates Vitr.

vacuus 3 (vacāre)

1. prazen, izpraznjen, spraznjen, brez česa: O., Pr., Q. idr., loca Ph.; o prostorih v gledališču: Ci.; theatrum H., per domos Ditis vacuas et inania regna V. pusto bivališče in kraljestvo senc, vacuae (izpraznjene) domūs et inania (oplenjena) templa T., vacuae Acerrae V. puste, vacuum mare T. nezavarovano, partem aedium vacuam facere L. ali aedes vacuas facere L. izprazniti, res publica L., S. brez branilcev (braniteljev), facies Ap. brez oči, vultus Sen. tr. brez oči; z abl.: Col., Stat., Sen. ph. idr., domūs signis et tabulis pictis vacuae Ci., agri vacui cultoribus O., vacua moenia defensoribus L., dentibus ora T., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, vacuum ebur ense O. brez meča; s praep. a(b): Acc. ap. Fest., Hirt., Cels. idr., oppidum vacuum ab defensoribus C., Messana ab his rebus … vacua ac nuda est Ci., mare vacuum ab hostibus L.; z gen.: ager … frugum vacuus S., iam animae vacuus Ap.; z dat. (čemu?, za kaj?): domos vacuas novo matrimonio facere L., domum vacuam facere scelestis nuptiis S.; subst. vacuum -ī, n prazen prostor, praznina, (starejše niščeta (f)): Lucr., Sen. ph. idr., ne per vacuum Romano incurreret hostis H., publicani per vacuum irruperunt L., in vacuum poterunt se extendere rami V.

2. occ. prazen =
a) izpraznjen, nezaseden, brez gospodarja (lastnika) bivajoč, nikogaršen, nikogaršnji: possesio regni C., Syria morte Atilii vacua T., centuria Ci., praedia vacua filio tradere Ci., ne bona hereditaria vacua sine domino iacerent Dig. brez dediča (brezdedična), possessio Icti., equus L. brez jezdeca; subst.: venire in vacuum H. ali in vacua Ci. na izpraznjeno mesto, na izpraznjeno posestvo, ut in vacuum venalis pependerit Claudius Suet. da se je Klavdijevo posestvo javno ponujalo naprodaj kot nikogaršnja last.
b) (o samicah živali) ne breja (nèbreja): equa Col. nežrebna.
c) (o ženskah) sama, samska, brez moža, brez ljubimca, neomožena, vdova: Hersilia O. vdova, ubi mulier vacua fuit T.; subst. vacuae samice, samke, neomoženke, neporočenke: Ps.-Q. (Decl.), elige de vacuis, quam non sibi vindicet alter O.; od tod: cantamus vacui (nezaljubljeni), sive quid urimur H.
d) (o denarju) ne(u)porabljen, neizrabljen, neobrestovan: pecunia Icti.

3. metaf.
a) prost, oproščen, osvobojen, brez česa, pogrešajoč kaj, daleč od česa (bivajoč), držeč se daleč od česa; z abl.: Ter., L., O., Plin. iun. idr., vacui metu esse debemus Ci., animus per somnum sensibus et curis vacuus Ci., vacuus molestiis, cupiditate et gloriā Ci., Ianus duellis vacuus H., Coi vacui omni tributo T., aetas vacua periculo T.; z a(b): Pac. ap. Non. idr., vacui ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., vacuus a culpā S., hora nulla vacua a furto Ci., nullus dies vacuus ab exercitationibus oratoriis Ci., censores vacui ab operum locandorum curā L., vacuus a tributis T.; pesn. z gen.: operum H., vacuae criminis umbrae O. ki jim ni moč nič očitati, brezgrajne, vacuas caedis habete manūs O., composuit ad Caesarem litteras … rerum vacuas T.
b) imajoč čas, imajoč prosti čas, brezdelen, brez dela (opravila, posla) bivajoč, nezaposlen, brez službenih (delovnih) obveznosti bivajoč: Ter., Auct. b. Alx. idr., quoniam vacui sumus, dicam Ci., si es animo vacuo, expone nobis, quod quaerimus … hunc elegimus diem, cum te sciremus esse vacuum Ci. ep., vacui pace Punicā (zaradi miru) Romani L., si poteris vacuo tradi O., vacui arriperent occupatos T., nec rursus iubeo, dum sit (sc. domus Augusti) vacuissima, quaeras O. dokler ne zadobi popolnega miru, dokler ne doseže popolnega miru, aures vacuae atque eruditae Q. ušesa izobražencev, ki so brez dela, cum vacui temporis nihil haberem Ci. ep., etiamsi spatium ad dicendum … vacuosque dies habuissemus Ci., vacua tempora … ad ea exsequenda, quae … Col.; z dat.: vacua nox operi L. prosta (na voljo) za delo, nullum vestro vacuum sit tempus amori Lucan.; subst. aliquid vacui Q. nekaj prostega časa; occ. brez skrbi, miren, brezskrben: animus vacuus, vacuus ac solutus Ci., animo vacuus S. = animi (loc.) vacuus Stat., vacuum pectus H., vacuas tenere carmine mentes V., paucitatem nostrorum vacui spernebant T.; meton. (o krajih brezskrbnega življenja) miren, umirjen, spokojen: Athenae, Tibur H.
c) prazen = praznoten, puhel, brez jedra bivajoč, ničev(en), nepriden, brezvreden, brez cene (vrednosti) bivajoč, neuspešen, brezploden, odvečen, nekoristen: Petr., Gell. idr., si res publica et senatus et populus vacua nomina sunt T., tollens vacuum plus nimio Gloria verticem H. nečimrno glavo, nullum vacuum (zastonj) tractum esse remum Ci.
d) odprt, dostopen: porticus V., vacua atria lustrat V., vacuo patuerunt aequore campi V.; z dat.: vacua Romanis vatibus aedes H.; metaf.: aures O., H., Lucr. odprta, pazljivo poslušajoča, pozorna, qui semper vacuam sperat H. da mu bo vedno dostopna, princeps adhuc vacuus T. vsem dostopen; od tod vacuum est = impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je: antea vacuum id (erat) T.; z inf.: S. fr. idr., subacto orbe opes concupiscere vacuum fuit T. je bilo moč (mogoče). — Adv. vacuē prazno, nekoristno, brez prida: Arn.

vers libre [vɛ́əlíbrə] samostalnik
(francosko) prosti verz

windage [wíndidž] samostalnik
prosti prostor krogle (svinčenke) v cevi, tj. razlika med premerom krogle in premerom cevi orožja; vpliv vetra (na odmik izstrelka od normalne poti zaradi vetra); pritisk zraka pri topovskem streljanju
fizika zračni upor
navtika vetru izpostavljena površina ladje