Franja

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

sēnsibilitās -ātis, f (sēnsibilis)

1. (ob)čutnost, občutljivost, zaznavnost, senzibílnost, senzibilitéta: carnalis ISID.

2. pomen, smisel besed: NON.

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

significación ženski spol pomen; pomembnost, važnost

significance, significancy [signífikəns, -si] samostalnik
pomen, pomembnost, važnost (for, to za)
smisel, daljnosežnost; izraz (obraza, ov itd.)

of no significance nevažen, brez važnosti, nepomemben

sīgnificantia -ae, f (sīgnificāre)

1. razločnost, jasnost, nazornost, razvidnost, signifikántnost: mixta quoque et idem et diversum significantia, quod et ipsum διαλλαγὴν vocant: „Quaero ab inimicis, sint ne haec investigata comperta [id est patefacta], sublata [delata] extincta per me?“ Q.

2. pomen, smisel: Tert., Lact., Arn.

sīgnificātiō -ōnis, f (sīgnificāre)

1. dajanje znamenj(a), naznanjanje, naznanilo, naznačba, oznanilo, označba, namig, namigovanje, znamenje, znak, sled: Plin. idr., nutus et significatio Ci., ignibus significatione facta ex proximis castellis C., significatione per castella fumo factā C., universam rem … non demonstratione, sed significatione declarans Ci.; z ACI: significatio fit non adesse constantiam Ci. kaže se, multasque nec dubias significationes saepe iecit, ne reliquis quidem se parsurum senatoribus Suet.; s subjektnim gen.: una significatione litterarum cives Romanos necandos … denotavit Ci. z enim pis(me)nim odlokom, ex significatione Gallorum C. iz gibanja, iz vedenja (obnašanja); z objektnim gen.: Gell. idr., deorum virtutis Ci., timoris Ci. karanje, valetudinis significationes Ci., significationes rerum futurarum Ci., clamore victoriae fit significatio C., ne qua adventūs eius significatio fiat C.

2. occ.
a) izjavljanje, izjava, izrek: nullam in partem ab exercitu fit significatio C.; poseb. znamenje pritrditve (pritrdila, strinjanja), znamenje odobravanja, izražanje pohvale, pritrjevanje, strinjanje, odobravanje, pohvala, dobroklic: s. omnium Ci., populares populi iudiciis atque omni significatione florebant Ci., id militibus fuit pergratum, ut ex ipsa significatione cognosci potuit C., contionum significationes corruptae Ci. podkupljene izjave, significationibus acclamationibusque multitudinis L.
b) znamenje (predznamenje, napoved) vremena: est et aquarum significatio: … caeli quidem murmur non dubiam significationem habet Plin.
c) kot ret. t.t. (= gr. ἔμφασις) krepko, poudarno označevanje (naznačevanje, nakazovanje), krepkost, poudarjanje, poudarek: significatio saepe erit maior quam oratio Ci., significatio est, quae plus in suspicione relinquit Corn., desiderat illam plus quam dixeris significationem, id est ἔμφασιν Q.
d) kot gram. t.t. pomen kake besede ali izraza, smisel: rogant, ex qua parte oporteat simile esse verbum, voce an significatione Varr., significatio scripti Ci., verborum significationem nosse Q., verbum … dubiae significationis Sen. ph., verba priscae significationis Plin., verborum propriae significationes Gell.
e) izrek, stavek: duas significationes habet proposito vestra Sen. ph.
f) zvok: significatio vocis incerta Vitr.

signification [signifikéišən] samostalnik
pomen, smisel; pomembnost, važnost; oznaka

the signification of a word pomen neke besede

signification [-kasjɔ̃] féminin pomen; smisel; juridique službeno sporočilo (o razsodbi)

signification d'un mot pomen (neke) besede

significato m

1. pomen; smisel:
significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
parole senza significato nesmiselne besede

2. jezik označenec

3. pren. pomembnost, vrednost

sīgnificātus -ūs, m (sīgnificāre)

1. znamenje, predznamenje, predznak, napoved: tempestatum significatūs (pl.) Vitr., Plin.

2. pomen: duplex Gell.

3. naziv, ime, (po)imenovanje: unde bellis significatum dedit? Arn.

signifié [sinjifje] masculin pojem, pomen, semantična vsebina (neke) besede

Sinn, der,

1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost

2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano

smîsao -sla m, mest. u smíslu, mn. smȉslovi smisel, pomen: razumjeti stvar u pravom -u; isti pravac a sporedan smisao; nema -a da to radiš

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

Stellenwert, der, figurativ pomen, vloga, mesto in vloga; Mathematik, Technik mestna vrednost; einen hohen Stellenwert haben figurativ visoko kotirati

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek

tâlc -uri n

1. smisel; pomen

2. prilika, parabola