Franja

allābor (adlābor) -lābi -lāpsus sum zdrsniti (zdrčati, zdrkniti) k čemu, polzeti k (proti) čemu, pridrčati, pridrseti, pripolzeti, priplaziti se: ad exta... angues duo... adlapsi L., humor adlapsus extrinsecus Ci. ki je pritekla, mare... crescenti adlabitur aestu V. morje valovi nasproti z rastočim pritokom; z dat.: adlabitur (adlabimur) oris V. pridrsi(mo) k obali, pritisne(mo) k bregu, viro adlapsa sagitta est V. je šinila v moža, genibus allapsus Sen. tr. ki je zdrsnil h kolenom = ki se je zgrudil pred kolena; pesn. z acc. (smeri): Fama... adlabitur auris V. dospe do ušes.

Aluntium (Haluntium) -iī, n (Ἀλούντιον) Aluncij (Haluncij), vinorodno mesto na severni obali Sicilije: Ci., Plin. Od tod Aluntīnus (Hal...) 3 (h)aluncijski: civitas Ci., vinum Plin.; subst. Aluntīnus -ī, m Aluncijan, preb. Aluncija: Ci.; v pl.: Ci.

Amathūs -ūntis, acc. -ūnta (Ἀμαϑοῦς) Amatunt,

1. f, mesto na južni obali Cipra z Venerinim svetiščem: V., O., Cat., Plin. Od tod adj.
a) Amathūsius 3 amatuntski; kot Venerin priimek: Venus Amathūsia T. Venera Amatuntska, ali samo Amathūsia (Ἀμαϑουσία) O., Cat. Amatuzija, Amatuntska. Kot nom. propr. Amathūsia -ae, f Amatuzija, starejše ime otoka Cipra: Plin.
b) Amathūsiacus 3 amatuntski, iz Amatunta: bidentes O.

2. masc. heros eponymos mesta Amatunta: T.

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

Angitia -ae, f Angicija, marzovska boginja zdravnica, čaščena ob Fucinskem jezeru, kjer je bil na zahodni obali njej posvečeni log (nemus Angitiae): V., Sil., Serv. — Inačica Anguitia -ae, f Angvicija.

Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,

1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.

2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V.

apartma samostalnik
(počitniško stanovanje) ▸ apartman, lakosztály

Aphrodīsias -adis, f (Ἀφροδισιάς) Afroditino mesto, Afrodiziada, ime več po Afroditi poimenovanih krajev. Poseb.:

1. mesto ob karijsko-frigijski meji; njegovi preb. Aphrodīsiēnsēs -ium, m Afrodiziadci: Plin., T., Cod. Th.

2. predgorje in mesto s pristaniščem v Kilikiji: L.

3. mesto in pokrajina v Miziji (pozneje imenovana Aeolis): L., Plin.

4. mesto v Skitiji: Plin.

5. karijsko predgorje: Plin.

6. otok ob karmanijski obali, prej imenovan Cataea: Plin., M.

7. otok pri Gadah: Plin.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

Aracynthus (Aracinthus) -ī, m (Ἄράκυνϑος) Aracint, gorovje na južni obali Etolije: Plin. Rim. pesniki postavljajo to gorovje napačno med Atiko in Beotijo in ga povezujejo z beotskim Amfionom: Pr., Stat., Amphion Dircaeus in Actaeo Aracyntho V. (Eclog. II, 24, kjer piše Ribbeck Aracintho) na atiškem Aracintu ali in actaeo (gl. acta) Aracyntho na obrežnem gorovju Aracintu.

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

aspis -idis, acc. sg. -idem, pesn. -ida, acc. pl. -idas, f, pri Prud. m (gr. ἀσπίς ščit) kača ščitarka, gad: aspidem occulte latere uspiam Ci., aspide ad corpus admotā vitā est privatus Ci.; pren.: aspis a vipera mutuatur venenum Tert. — Kot nom. propr. Aspis -idis, f Aspida,
a) predgorje in mesto vzhodno od Kartagine, pozneje polat. Clupea: Sil.
b) otok ob likijski obali: Plin.
c) otok nasproti predgorja Spireja: Plin.

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

Bacchium -iī, n Bakhij, otok ob maloazijski obali: L.

barbear

pasar barbeando la orilla (mor) pluti tik ob obali
barbearse vztrajati pri svojem mnenju

blizu nahe, in der Nähe (česa von); (nedaleč) unweit, unfern
tam blizu nahebei
blizu čemu nahe an, [nahestehend] nahe stehend, -nah (tovarnam industrienah, časovno zeitnah, vladi regierungsnah, obali küstennah)
čisto blizu zum Greifen nahe, in greifbarer Nähe
posnetek od blizu die Nahaufnahme, die Naheinstellung
od blizu in daleč von nah und fern
biti blizu nahe sein, pričakovanjem: [nahekommen] nahe kommen
priti blizu [nahekommen] nahe kommen, sich nähern
biti komu blizu v odnosih: [nahestehen] nahe stehen

bližati se povratni glagol
1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledikHladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közelegDržava se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!