Franja

nazadnjáški (-a -o) adj. conservatore, reazionario, codino, oscurantistico, passatistico, retrivo:
nazadnjaška miselnost mentalità conservatrice
nazadnjaške ideje idee reazionarie
nazadnjaški razvoj evoluzione conservatrice

nazor, nazor [ô] moški spol (-a …) die Anschauung, die Ansicht; (osebno prepričanje, miselnost) die Gesinnung
nazor, nazor o naravi Naturanschauung
verski nazor, nazor die Glaubenshaltung
svetovni nazor, nazor die Weltanschauung, das Weltbild
življenjski nazor, nazor die Lebensanschauung, Lebensauffassung, Lebenseinstellung
umetniški nazor, nazor die Kunstanschauung
biti vprašanje nazor, nazora eine Anschauungsfrage/Einstellungsfrage sein
imeti iste nazor, nazore [gleichgesinnt] gleich gesinnt sein

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

penser² [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost

podložnišk|i [ó] (-a, -o) untertänig, Untertanen- (miselnost der Untertanengeist)

póra (-e) f anat. poro:
pren. miselnost, ki je prodrla v vse pore življenja una mentalità penetrata in tutti i pori della vita

porábniški (-a -o) adj. consumistico, dei consumi:
porabniška družba società dei consumi
porabniška miselnost consumismo

potrošnišk|i [ó] (-a, -o) Verbraucher-, Konsum-, Konsumenten- (cena der Verbraucherpreis, centrala die Verbraucherzentrale, družba die Konsumgesellschaft, miselnost das Konsumdenken, navada die Verbrauchergewohnheit organizacija die Verbraucherorganisation, zadruga die Konsumgenossenschaft, obnašanje das Konsumverhalten)
potrošniško naravnan konsumorientiert

potróšniški (-a -o) adj. dei consumatori; dei consumi, consumistico:
potrošniška družba società dei consumi
potrošniška miselnost consumismo

pridobítniški (-a -o) adj. di lucro, lucrativo; remunerativo; pejor. profittatore:
pridobitniška miselnost mentalità lucrativa

provincia f (pl. -ce)

1. hist. provinca

2. admin. pokrajina; prebivalstvo (pokrajine)

3. ekst. provinca:
mentalità di provincia provincialna miselnost

4. relig. provinca

spremeni|ti (-m) spreminjati ändern, verändern, eine Änderung vornehmen, verwandeln, umwandeln; delno: abändern, abwandeln; radikalno: (alles) umkrempeln, auf den Kopf stellen
spremeniti barvo sich verfärben, die Farbe wechseln
spremeniti funkcijo čemu (etwas) umfunktionieren
spremeniti mnenje sich anders überlegen
spremeniti miselnost umdenken
spremeniti načrte umdisponieren
spremeniti namembnost čemu (etwas) entwidmen, umwidmen
spremeniti nazaj zurückverwandeln
spremeniti oborožitev umrüsten
spremeniti oštevilčenje umnummerieren
spremeniti smer die Richtung ändern, umschwenken, tehnika umlenken
spremeniti zasedbo vlog v gledališču: umbesetzen
zmožen, da se spremeni wandlungsfähig
ki ga je mogoče spremeniti abänderlich

turpitūdō -inis, f (turpis)

1. grdost, grdota, nakaznost, skaženost, (i)znakaženost, popačenost, ostudnost, gnusnost, odvratnost, ogabnost (naspr. decentia): an est ullum malum maius turpitudine? quae in deformitate corporis habet aliquid offensionis Ci., virtutis laude turpitudinem tegere Ap.; meton. kot medic. t.t. grdo, ranjeno mesto: Marc., Plin. Val.

2. metaf. grdost, grdota, sramotnost, sramota, gnusnost, gnusoba, ostudnost, ostuda, nenravnost, nemoralnost, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost ipd. (naspr. honestas): ut turpitudinem fugae virtute delerent C., vos aliquot iam per annos conceptam huic ordini turpitudinem atque infamiam delere ac tollere potestis Ci., hinc honestas pugnat, illinc turpitudo Ci., divitiis per turpitudinem abuti S., esse turpitudini N., turpitudinem subire Ci., quanta erit turpitudo, quantum dedecus Ci., turpitudo generis Q., pristinae vitae Gell., turpitudo et impudentia Suet. podlo in nesramno mišljenje, podla in nesramna miselnost, turpitudo iudicum Ci. izprijenost, pokvarjenost, cum summā turpitudine in exsilio aetatem agere S., si causa turpitudinem habebit Corn., omnia fugiendae turpitudinis adipiscendaeque honestatis causa faciemus Ci.; occ. nenravnost, nemoralnost, nesramnost, podlost: pudor, continentia, fuga turpitudinis Ci., flagitiorum ac turpitudinum societas Ci., immensa aliqua vorago est ac gurges vitiorum turpitudinumque omnium Ci.

urádniški (-a -o) adj. di, da impiegato; impiegatizio; burocratico:
uradniška miselnost mentalità burocratica

zahóden (-dna -o) adj. occidentale, dell'occidente, dell'ovest, di ponente:
zahodna Slovenija la Slovenia occidentale
zahodni veter vento di ponente
rel. zahodna cerkev chiesa d'Occidente
fiz. zahodna deklinacija declinazione occidentale
geogr. zahodna (zemljepisna) dolžina longitudine ovest
geogr. Zahodna Evropa Europa Occidentale
hist., voj. zahodna fronta fronte occidentale
zahodna miselnost mentalità occidentale
hist., polit. Zahodna Nemčija Germania Occidentale
geogr. zahodna polobla emisfero occidentale
hist., polit. Zahodni Berlin Berlino Ovest
hist. Zahodni Got visigoto
rel. zahodni obred rito occidentale
meteor. zahodni vetrič ponentino, zefiro
hist. zahodno rimsko cesarstvo Impero romano d'Occidente

zasídrati (-am)

A) perf.

1. navt. ancorare; gettare l'ancora

2. grad. ancorare; strallare

3. ekst. radicare

B) zasídrati se (-am se) perf. refl. radicarsi; attecchire, mettere radici:
ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala questa mentalità ha già attecchito nella gente

νόημα, ατος, τό 1. misel; sklep, namen, namera, načrt. 2. mišljenje, mnenje; miselnost, pamet, razum, razsodnost, preudarnost.

мысль f misel; razmišljanje; zavest; pl.
мысли nazori, prepričanje;
образ мыслей način mišljenja, miselnost;
задняя м. skrita misel

склад m

1. skladišče;

2. skladnost; (muz.) soglasje;

3. način, značaj; bistvo;
склад ума način mišljenja;
душевный с. miselnost;
человек такого складу človek takega kova, takega značaja;
тут нет ни складу, ни ладу to nima ne glave ne repa

ум m um, razum;
склад ума način mišljenja, miselnost;
великие умы veleumi;
взяться за ум spametovati se;
научиться уму-разуму spametovati se;
сойти с ума zblazneti;
я с ума схожу meša se mi;
свести с ума. glavo zmešati;
от большого ума (iron.) iz neumnosti;
выжить из ума opešati na razumu zaradi starosti;
ума не приложу ne razumem, ne morem se znajti;
у него из ума вон pozabil je;
он себе на уме ima jih za ušesi;
задним умом думать po toči zvoniti;
это не твоего ума дело to ni zate, za to si preneumen;
ум на ум не приходится vsak ima svojo glavo