-
cenobita moški spol samostanski menih
-
certosino
A) agg.
1. relig. kartuzijanski:
monaco certosino kartuzijanski menih
2. pren. meniški, samotarski:
pazienza certosina veliko potrpljenje
B) m
1. relig. kartuzijanec, kartuzijanski menih:
lavoro da certosino potrpežljivo delo
2. gost. chartreuse
3. kulin. (vrsta bolonjske slaščice) ○
4. kulin. (vrsta mehkega lombardskega sira) ○
-
circumcelliō -ōnis, m (circum in cella) krivoverski menih popotnik, ki hodi od samostana do samostana: Cod. Th., Eccl.
-
cluniacēnse
A) agg. relig. clunyjevski
B) m relig. clunyjevski menih
-
défroqué, e [defrɔke] masculin bivši menih, duhovnik; féminin bivša nuna, redovnica
-
derviche [dɛrviš] masculin derviš, muslimanski beraški menih
derviche tourneur plešoči derviš
-
dervish [də́:viš] samostalnik
derviš, muslimanski menih
-
Deutschherr, der, menih nemškega viteškega reda
-
eremitano
A) agg. relig. avguštinski: monaco eremitano avguštinski menih
B) m relig. avguštinec
-
fràtrina m slabš. velik, rejen menih
-
ìnokovati -ujēm živeti kot menih, živeti v samoti
-
jeromònah m, jeromònāh -áha m (gr. hieromónachos) menih duhovnik
-
jerusalímac -mca m menih iz Jeruzalema
-
kaludérče -eta s, kaludèrčić m mlad menih
-
kàluderovati -ujēm živeti kot menih: godinama kaluderovati u manastiru
-
marabout [mǽrəbu:t] samostalnik
mohamedanski menih ali puščavnik; njegov grob
-
pòstrig m
1. striženje: postrig ovaca
2. postrig, postriženje, obred striženja ob sprejemu v red, samostan, tonziranje
3. samostan, v katerem je bil menih tonziran: do 1811 boravio je u svojemu -u, u manastiru Nikolji
4. bera, zbirica, ki jo župljani dajejo parohu (pravosl.)
-
pseudomonachus -ī, m (gr. ψευδομόναχος) lažni menih, lažimenih, psévdomeníh: Hier.
-
ràskaluđer m, raskàluđer m razmenih, bivši menih
-
shȉmnik m (gr. schêma, ngr. schîma) menih asket