Franja

četrt¹ mera: das Viertel; Viertel-
četrt litra ein Viertelliter
četrt kroga ein Viertelkreis
četrt ure eine Viertelstunde
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
vsake četrt ure viertelstündlich
za napoved časa: četrt na tri Viertel drei, ein Viertel nach zwei
akademska četrt das akademische Viertel (z akademsko četrt mit akademischem Viertel, cum tempore; kratica : c.t.)

četrt|ek moški spol (-ka …) der Donnerstag (kratica : Do)
ob četrtkih, vsak četrtek donnerstags
v četrtek am Donnerstag
Veliki četrtek Gründonnerstag

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. D. = Decimus (rimsko ime).

2. a. d. = ante diem.

3. D. M. = Diis Manibus.

4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.

dalje

1. (naprej) weiter
in tako dalje und so weiter (kratica: itd. usw.), (in tako naprej) und so fort (kratica : usf.)
od tu dalje von hier an

2. pri naštevanjih: ferner

3.
dalje prihodnjič Fortsetzung folgt

4. ➞ → dalj 1.,2.
| ➞ → dlje

deln|o [é] teilweise, partiell; (po delih) ausschnittweise; zum Teil (kratica : z.T.), teils; teil- (deln izvennivojski teilhöhenfrei, deln opremljen s pohištvom teilmöbliert, posušen teilgetrocknet)
matematika delno integriranje partielle Integration
delno spremeniti abändern

desetlet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrzehnt (kratica : Jz.)
deveto desetletje Achtzigerjahre
deseto desetletje Neunzigerjahre
več desetletij jahrzehntelang

diplomátski diplomatique

diplomatski zbor corps moški spol diplomatique (kratica: CD)
po diplomatski poti par la voie diplomatique

diplomát(ski) diplomático (m)

diplomatska kariera carrera f diplomática
diplomatski zbor Cuerpo m diplomático (kratica: CD)
diplomatsko predstavništvo representación f diplomática
diplomatski korak gestión f diplomática
pretrgati (zopet vzpostaviti) diplomatske odnose romper (reanudar) las relaciones diplomáticas

dodat|ek² moški spol (-ka …) die Hinzufügung; na koncu besedil, pogodb ipd.: der Anhang (kratica : Anh.), poznejši: der Nachtrag; pri pogodbah, če se podpisuje naknadno: der Ergänzungsvertrag

dodátek suplemento m ; aditamento m ; añadidura f

dodatek pismu (pripis) posdata f (kratica: P.D.)
dodatek za ločeno življenje subsidio m de separación (de residencias)

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)

F, f šesta črka lat. abecede, glasovno = gr. φ (prim. fama = φήμη, Fabius = Φάβιος). Kot kratica je F = Filius, a tudi, poseb. na nagrobnih spomenikih, = Fecit, npr. V. F. (= vivus fecit); od tod F F. = Fecerunt; potem = Fidelis ali Felix kot ime legij (F. F. = Flavia Fidelis). — F. C. = Faciundum Curavit. — F. I. = Fieri Iussit. — F. L. = Flavius, Flaviā tribū. — FL. P. = Flamen Perpetuus. — FR. ali FRU. = Frumentum, Frumentarius.

firm|a ženski spol (-e …) die Firma (kratica : Fa), -firma (z individualnim imenom Personenfirma, hčerinska Tochterfirma, navidezna Briefkastenfirma, Scheinfirma, sestrska Schwesterfirma)
… firme Firmen-
(izvesek das Firmenschild, lastnik der Firmeninhaber, sedež der Firmensitz, šef der Firmenchef, glava der Firmenkopf/Firmenaufdruck)
v lasti firme firmeneigen

g s neskl. enajsta črka latinične abecede in četrta glagolske ter cirilske azbuke: malo g, veliko G; g kratica za gram, v fiziki simbol za gravitacijo, peti ton v enočrtni oktavi, za ton na peti stopnji C-durove lestvice; g. kratica za godina, gospodin; g linija u šahu; G-dur; g-mol

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).