Franja

engin [ɑ̃žɛ̃] masculin orodje, priprava; stroj; aéronautique raketa; militaire orožje; lovske, ribiške priprave; technique dvigalo; péjoratif čuden predmet

engin balistique izstrelek
engin blindé (sur chenilles, sur roues) oklopni voz (na gosenicah, na kolesih)
engin de D. C. A., de sol-air protiletalska raketa
engin sol-sol, mer-air raketa zemlja-zemlja, morje-zrak
engin fumigène razvijalec dima
engin guidé vódeno letalo
engin spatial vesoljska raketa
engin téléguidé daljnovódena raketa
engin de transport prevozno sredstvo
engin de pêche, de chasse ribiško, lovsko orodje, priprave
il porte sur son épaule un drôled'engin neko čudno stvar nosi na rami

fusée [füze] féminin

1. raketa, raketni pogonski mehanizem; vžigalnik (pri granati); figuré izbruh, napad, vzplamtenje

2. preja na reslici

fusée anti-aérienne, anti-chars, éclairante, porteuse, de signalisation, téléguidée protiletalska, protitankovska, svetlobna, nosilna, signalna, dirigirana (vódena na daljavo) raketa
fusée ballistique raketni izstrelek
fusée cosmique, ballistiquc vesoljska raketa
fusée-gigogne, à plusieurs étages večstopenjska raketa
fusée para-grêle raketa proti toči
fusée de feu d'artifice iluminacijska raketa
avion-fusée masculin raketno letalo
rampe féminin de laucement de fusées izstrelilna rampa za rakete
lancer une fusée izstreliti raketo
une fusée soviétique s'est posée sur la Lune sovjetska raketa je pristala na luni

guide¹ [gaid] prehodni glagol
voditi, upravljati
figurativno poučiti, pojasniti

guided missile vodljiv izstrelek

guider [gide] verbe transitif voditi, (automobilisme) šofirati

guider un étranger voditi, biti za vodnika tujcu
engin masculin guidé (aéronautique) vódeni avion, vódeni izstrelek
aveugle masculin guidé par son chien slepec, ki ga vodi njegov pes
se guider (figuré) pustiti se voditi (par od), vzeti si za smernico (par quelque chose kaj)

incendiary¹ [inséndjəri] pridevnik
požigalen; povzročen od podtaknjenega požara
figurativno podpihovalen

incendiary agent netilo
vojska incendiary bomb zažigalna bomba
incendiary bullet (ali projectile, shell) zažigalni izstrelek

križarka samostalnik
1. (vojna ladja) ▸ cirkálóPovezane iztočnice: oklepna križarka, težka križarka, protiletalska križarka, pomožna križarka, raketna križarka

2. (potniška ladja) ▸ tengerjáró, tengerjáró hajó, óceánjáróVelik hit pa so letos križarjenja z razkošnimi križarkami. ▸ Idén nagy sláger a luxus tengerjárókon tett körutazás.

3. v filmih (vesoljska ladja) ▸ cirkáló
4. neformalno (veliko vozilo) ▸ csatahajó, cirkáló, izomautóReprezentančno vozilo na videz spominja na ameriške cestne križarke. ▸ A reprezentatív jármű emlékeztet az amerikai országúti cirkálókra.
Kolesa, narejena iz ogljikovih vlaken, so prave cestne križarke, ki se ne branijo velikih hitrosti. ▸ A szénszálas kerekek igazi országúti cirkálókhoz méltóak, melyek nem riadnak meg a nagy sebességtől.

5. (raketni izstrelek) ▸ cirkálóNapad naj bi izvedli z avtomatskimi raketami križarkami, da bi bilo tveganje te ameriške enote kar najmanjše. ▸ A támadást automatikus cirkálórakétákkal kellett volna végrehajtani, hogy minimálisra csökkentsék ennek az amerikai csapatnak a veszélyeztetettségét.

masiv|en (-na, -no) massiv (tudi figurativno); (zbit) massig; (težek) schwer, klobig; stavba: wuchtig; Massiv- (gradnja der Massivbau, most die Massivbrücke, način gradnje die Massivbauweise, strop die Massivdecke)
masivna kamnina das Massengestein
masivni les das Vollholz
vojska masivni izstrelek das [Vollgeschoß] Vollgeschoss

missilis -e (mittere) kar se da metati ali lučati, metalen, lučalen, tudi strelen: lapis, saxum L. kamen za metalnico, lučalnico (= fračo, pračo), aculei Plin. (s katerimi ježevec tako rekoč strelja), ferrum uni missile Stat. ki jo zaluča (vrže, zadega) samo on, telum ali ferrum m. V. metalo, lučalo, izstrelek, tudi puščica, strelica, kopje, sulica, enako subst. missile -is, n: Lucan., Veg., nav. pl. missilia -ium, n: V., L.; res missiles ali subst. missilia -ium, n metana darila, darila, ki jih cesar meče med ljudstvo (suho sadje, pogače ipd., tudi tablice, na katerih je bilo napisano, koliko žita, denarja ali česa drugega naj dobijo tisti, ki jih ujamejo): Suet.; metaf.: missilia Fortunae Sen. ph.

obtič|ati (-im) [steckenbleiben] stecken bleiben; (obstati) [stehenbleiben] stehen bleiben; vozilo: [liegenbleiben] liegen bleiben; nepremično: feststecken, festsitzen
obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben, im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben
vojska izstrelek, ki je obtičal v cevi der Rohrkrepierer

plinsk|i (-a, -o) gasgefüllt, Gas- (alarm der Gasalarm, avtomat der Gasautomat, bojler die Gastherme, detektor der Gasspürer, das Gasspurgerät, generator der Gasgenerator, gorilnik der Gasbrenner, izstrelek vojska das [Gasgeschoß] Gasgeschoss, kuhalnik der Gaskocher, motor die Gaskraftmaschine, plamen die Gasflamme, plašč astronomija die Gashülle, tehnika pogon der Gasbetrieb, pretočni grelnik der Gasdurchlauferhitzer, priključek der [Gasanschluß] Gasanschluss, razvijalnik der Gasentwicklungsapparat, štedilnik der Gaskochherd, Gasherd, števec der Gaszähler, tlak der Gasdruck, ventil das Gasventil, vžigalnik das Gasfeuerzeug, analiza kemija die Gasanalyse, bomba vojska die Gasbombe, celica die Gaszelle, Gaskammer, cev der Gasschlauch, kovinska das Gasrohr, elektroda die Gaselektrode, embolija medicina die Gasembolie, granata die Gasgranate, jeklenka die Gasflasche, kromatografija die Gaschromatographie, luč das Gaslicht, die Gaslaterne, maska die Gasmaske, mešanica kemija das Gasgemenge, molekula das Gasmolekül, napeljava die Gasleitung, naprava das Gasgerät, patrona die Gaspatrone, peč der Gasofen, pečica der Gasbackofen, pipa der Gashahn, pištola die Gaspistole, razsvetljava die Gasbeleuchtung, turbina die Gasturbine, voda das Gaswasser, vojna der Gaskrieg, vrtina das Gasbohrloch, naprave množina die Gasanlage, gospodarstvo die Gaswirtschaft, polje das Gasfeld)
plinsko hlajen gasgekühlt

projektil moški spol (-a …) das Projektil, das [Geschoß] Geschoss; (vodeni izstrelek) der Flugkörper
| ➞ → izstrelek

rádio (-a) m

1. (radijski sprejemnik) radio, apparecchio radioricevente, radioricevitore:
prižgati, ugasniti radio accendere, spegnere la radio

2. (radijski oddajnik, radijska postaja) stazione radio, radio; radiotrasmittente:
radio predvaja zabavno glasbo la radio trasmette musica leggera
radio Koper Radio Capodistria

3. radiocomando:
usmerjati izstrelek z radijem dirigere il proiettile con il radiocomando

rakéten rocket(-); missile

rakétna baza (bomba, puška ali top) rocket base (bomb, gun)
nadzvočno rakétno lovsko letalo supersonic rocket fighter
rakétno letalo rocket-propelled airplane, rocket plane, rocket aircraft
rakétni poligon rocket firing (ali testing) range
rakétna harpuna rocket harpoon
rakétni izstrelek rocket projectile
rakétni strokovnjak, tehnik rocket engineer
rakéten pogon rocket drive, power, propulsion

rakéten à (ali par) fusée(s)

raketni avto autofusée ženski spol
raketno letalo avion-fusée moški spol
raketni izstrelek projectile-fusée moški spol, projectile autopropulsé, roquette ženski spol, engin propulsé par fusée
raketni pogon propulsion ženski spol à (ali par) fusée(s)

rakéten de cohete(s)

raketni avto auto m cohete
raketno letalo avión m cohete
raketna baza base f de lanzamiento de cohetes
raketni izstrelek proyectil m de cohete
raketni pogon propulsión f por cohete

rocket¹ [rɔ́kit]

1. samostalnik
raketa; svetlobna raketa
zgodovina topa (turnirska) sulica
sleng ostra graja, "pridiga"

rocket base (bomb, gun) raketna baza (bomba, puška ali top)
rocket plane raketno letalo
rocket range raketni poligon, področje za raketno eksperimentiranje
long-range rocket daljnostrelna raketa
step rocket stopenjska raketa

2. pridevnik
raketen

rocket aircraft, rocket-driven airplane raketno letalo
rocket harpoon raketna harpuna (za lov na kite)
rocket projectile raketni izstrelek

signálen signal (-); signalling

signálni ogenj warning (ali signal) fire, beacon
signálni sistem signalling system
signálni zvonec warning bell
signálna luč warning light
signálna bomba vojska signal flare
signálni izstrelek star shell
signálna zastava signal flag, Blue Peter
signálna raketa signal rocket
signálni rog signal horn, bugle
signálna hupa klaxon, (sirena) siren
signálna svetilka signal lamp, warning light
signálna lanterna danger light, signal lamp
signálna plošča signalling disk
signálna pištola Very pistol

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

starry [stá:ri] pridevnik (starrily prislov)
zvezdnat (nebo); ki ima obliko zvezde; ki se nanaša na zvezde; bleščeč, blesteč
figurativno visoko leteč

starry system zvezdni sistem
starry night zvezdnata noč
starry shell vojska svetlobni izstrelek

topníški d'artillerie

topniški ogenj feu moški spol d(e l)'artillerie
topniški zaporni ogenj feu de barrage
topniški izstrelek projectile moški spol d'artillerie