Franja

Zadetki iskanja

  • nevihtn|i (-a, -o) gewittrig, gewitterig; Gewitter- (dan der Gewittertag, dež der Gewitterregen, oblak die Gewitterwolke, pojavi množina die Gewittertätigkeit, nebo der Gewitterhimmel)
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • ob predlog:

    1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

    2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
    ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

    3. (okoli) ovijati se: um

    4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

    5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

    6.
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
    priti ob kaj (etwas) verlieren
    priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

    7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
    sam ob sebi an sich

    8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

    9. (poleg) außer, neben

    10.
    … ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)
  • oplákniti (-em) | oplakováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sciacquare, risciacquare; sciabordare

    2. bagnare:
    dež oplakuje ceste la pioggia bagna le strade

    B) oplákniti si (-em si) | oplakováti si (-újem si) perf., imperf. refl. bagnarsi:
    pren. oplakniti si suho grlo bagnarsi la gola, bere
  • orosíti embuer, couvrir de buée; mouiller, humecter; asperger

    dež je orosil šipe la pluie a mouillé les carreaux
    očala so se mu orosila ses lunettes se sont embuées (ali couvertes de buée)
    solze so ji orosile lica les larmes lui ont mouillé les joues
  • ovčíca (-e) f

    1. dem. od ovca pecorella:
    pren. bibl. izgubljena ovčica pecorella smarrita
    pren. pohlevne ovčice pecore, docili pecore

    2. pren. rel. pecorella

    3. pl. ovčice meteor. pecorelle:
    ovčice kažejo na dež nubi a pecorelle, acqua a catinelle
  • padati2 (pada)

    1. padavine: fallen
    pada es gibt Niederschläge
    (dež) pada es regnet
    (sneg) pada es schneit
    toča pada es hagelt
    slana pada es gibt Reif

    2. mrak: einbrechen, mrak, noč: hereinbrechen (mrak pada die Dämmerung/Dunkelheit bricht herein, ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung)
  • pádati to fall; to drop; (manjšati se) to decrease, to decline, to sink, to wane, to ebb; (cena) to drop, to fall, to go down

    dež (toča sneg, sodra) pada it rains (it hails, it snows, it sleets)
    cene padajo prices are falling (ali dropping)
    delnice padajo shares are on the decline
    barometer pada the barometer is falling
    droben dež pada (prší) it is drizzling
    megla pada fog (ali mist) comes down (ali descends)
    pádati v oči (figurativno) to strike the eye
    njihovo število pada their number is shrinking, they are fewer in number
    zastor pada the curtain is dropping (ali falling) ➞ pasti (padem)
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • padavin|e ženski spol množina Niederschläge množina, (dež) Regenfälle, naliv: Schauerniederschläge, snežne: Schneefälle
    brez padavin niederschlagsfrei
    z malo padavin niederschlagsarm
    z veliko padavin niederschlagsreich
    … padavin Niederschlags-
    (količina die Niederschlagsmenge, merjenje količine die Niederschlagsmessung, množina die Niederschlagssumme, področje das Niederschlagsgebiet, priprava za merjenje količine padavin der Niederschlagsmesser, višina die Niederschlagshöhe)
  • plesketáti (-ám) | pléskniti (-em) imperf., perf. schioccare; battere, tambureggiare:
    dež je plesketal ob okna la pioggia tambureggiava sulle finestre
  • pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
    dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
    morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsa kri mu je pljusknila (udarila)
    v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
    tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra
  • podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness

    senčna podóba silhouette
    novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
    v človeški podóbi in man's likeness
    po vsej podóbi (videzu) to all appearances
    sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
    podóba je bila, da bo dež it looked like rain
  • pohleven pridevnik
    1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadó
    pohleven državljan ▸ engedelmes állampolgár
    čisto pohleven ▸ teljesen irányítható
    pohlevno ljudstvokontrastivno zanimivo birka nép
    pohlevna deklakontrastivno zanimivo jámbor leány
    pohleven možiček ▸ szófogadó emberke
    Delavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

    2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezes
    pohlevna žival ▸ szelíd állat
    Čeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

    3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd
    pohleven dež ▸ szelíd eső
    Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
    Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
    Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
    Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
    Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.
  • pókati (se) fendre, se rompre (ali éclater) avec bruit, péter, crever ; (z bičem) faire claquer ; (prste) faire craquer ; (koža) se gercer

    pokati od besa, od jeze étouffer (ali crever) de rage, de colère
    pokati od smeha pouffer (ali crever, se pâmer) de rire
    pokati od ošabnosti crever d'orgueil
    dež poka po šipah la pluie bat contre les vitres (ali fouette les vitres)
    mraz je, da kamenje poka il gèle à pierre fendre
  • pomešan [é] (-a, -o) durcheinander; s čim drugim: versetzt, gemischt
    dež pomešan s snegom der Schneeregen
    vse je pomešano es geht drunter und drüber
  • ponéhati ponehávati to cease; to stop, to finish; (veter) to abate, to get less violent, to slacken; (mraz) to relent; (vročina) to subside, to slacken

    veter ponehuje the wind slackens
    dež ponehuje the rain is slackening off
  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • poškodováti détériorer, endommager, abîmer, dégrader, gâter, saboter , (ladjo) avarier ; (telesno) blesser, léser, traumatiser, tarer , figurativno mutiler , familiarno esquinter

    poškodovati se s'endommager, se détériorer, s'abîmer, (raniti se) se blesser
    lahno poškodovati effleurer
    močno poškodovati délabrer
    poškodovati svoj avto (familiarno) abîmer (ali familiarno esquinter) sa voiture
    dež je poškodoval zid la pluie a dégradé le mur
    krogla je poškodovala (ranila) črevo la balle a lésé l'intestin
  • prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.

    1. passare, attraversare:
    preiti cesto attraversare la strada
    preiti reko guadare il fiume

    2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
    preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
    preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
    preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
    prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
    posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
    preiti v druge roke passare in altre mani
    preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti

    3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
    publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario

    4. (minevati, miniti) passare:
    leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
    preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
    sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
    preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
    glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue