-
nevihtn|i (-a, -o) gewittrig, gewitterig; Gewitter- (dan der Gewittertag, dež der Gewitterregen, oblak die Gewitterwolke, pojavi množina die Gewittertätigkeit, nebo der Gewitterhimmel)
-
nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
-
ob predlog:
1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)
2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …
3. (okoli) ovijati se: um
4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)
5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)
6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen
7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich
8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)
9. (poleg) außer, neben
10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)
-
oplákniti (-em) | oplakováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. sciacquare, risciacquare; sciabordare
2. bagnare:
dež oplakuje ceste la pioggia bagna le strade
B) oplákniti si (-em si) | oplakováti si (-újem si) perf., imperf. refl. bagnarsi:
pren. oplakniti si suho grlo bagnarsi la gola, bere
-
orosíti embuer, couvrir de buée; mouiller, humecter; asperger
dež je orosil šipe la pluie a mouillé les carreaux
očala so se mu orosila ses lunettes se sont embuées (ali couvertes de buée)
solze so ji orosile lica les larmes lui ont mouillé les joues
-
ovčíca (-e) f
1. dem. od ovca pecorella:
pren. bibl. izgubljena ovčica pecorella smarrita
pren. pohlevne ovčice pecore, docili pecore
2. pren. rel. pecorella
3. pl. ovčice meteor. pecorelle:
ovčice kažejo na dež nubi a pecorelle, acqua a catinelle
-
padati2 (pada)
1. padavine: fallen
pada es gibt Niederschläge
(dež) pada es regnet
(sneg) pada es schneit
toča pada es hagelt
slana pada es gibt Reif
2. mrak: einbrechen, mrak, noč: hereinbrechen (mrak pada die Dämmerung/Dunkelheit bricht herein, ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung)
-
pádati to fall; to drop; (manjšati se) to decrease, to decline, to sink, to wane, to ebb; (cena) to drop, to fall, to go down
dež (toča sneg, sodra) pada it rains (it hails, it snows, it sleets)
cene padajo prices are falling (ali dropping)
delnice padajo shares are on the decline
barometer pada the barometer is falling
droben dež pada (prší) it is drizzling
megla pada fog (ali mist) comes down (ali descends)
pádati v oči (figurativno) to strike the eye
njihovo število pada their number is shrinking, they are fewer in number
zastor pada the curtain is dropping (ali falling) ➞ pasti (padem)
-
pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
-
padavin|e ženski spol množina Niederschläge množina, (dež) Regenfälle, naliv: Schauerniederschläge, snežne: Schneefälle
brez padavin niederschlagsfrei
z malo padavin niederschlagsarm
z veliko padavin niederschlagsreich
… padavin Niederschlags-
(količina die Niederschlagsmenge, merjenje količine die Niederschlagsmessung, množina die Niederschlagssumme, področje das Niederschlagsgebiet, priprava za merjenje količine padavin der Niederschlagsmesser, višina die Niederschlagshöhe)
-
plesketáti (-ám) | pléskniti (-em) imperf., perf. schioccare; battere, tambureggiare:
dež je plesketal ob okna la pioggia tambureggiava sulle finestre
-
pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra
-
podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness
senčna podóba silhouette
novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
v človeški podóbi in man's likeness
po vsej podóbi (videzu) to all appearances
sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
podóba je bila, da bo dež it looked like rain
-
pohleven pridevnik1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸
engedelmes, szófogadópohleven državljan ▸ engedelmes állampolgár
čisto pohleven ▸ teljesen irányítható
pohlevno ljudstvo ▸ kontrastivno zanimivo birka nép
pohlevna dekla ▸ kontrastivno zanimivo jámbor leány
pohleven možiček ▸ szófogadó emberke
Delavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.
2. (o živali) ▸
szelíd, engedelmes, kezespohlevna žival ▸ szelíd állat
Čeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.
3. (neizrazit; šibek) ▸
szelídpohleven dež ▸ szelíd eső
Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.
-
pókati (se) fendre, se rompre (ali éclater) avec bruit, péter, crever ; (z bičem) faire claquer ; (prste) faire craquer ; (koža) se gercer
pokati od besa, od jeze étouffer (ali crever) de rage, de colère
pokati od smeha pouffer (ali crever, se pâmer) de rire
pokati od ošabnosti crever d'orgueil
dež poka po šipah la pluie bat contre les vitres (ali fouette les vitres)
mraz je, da kamenje poka il gèle à pierre fendre
-
pomešan [é] (-a, -o) durcheinander; s čim drugim: versetzt, gemischt
dež pomešan s snegom der Schneeregen
vse je pomešano es geht drunter und drüber
-
ponéhati ponehávati to cease; to stop, to finish; (veter) to abate, to get less violent, to slacken; (mraz) to relent; (vročina) to subside, to slacken
veter ponehuje the wind slackens
dež ponehuje the rain is slackening off
-
ponudíti (-im) | ponújati (-am)
A) perf., imperf.
1. offrire; porgere:
ponuditi cigareto offrire una sigaretta
ponujati blago offrire la merce
pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
ponuditi pijačo offrire, pagare da bere
2. proporre, presentare:
ponuditi odpoved presentare le dimissioni
ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.
B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
-
poškodováti détériorer, endommager, abîmer, dégrader, gâter, saboter , (ladjo) avarier ; (telesno) blesser, léser, traumatiser, tarer , figurativno mutiler , familiarno esquinter
poškodovati se s'endommager, se détériorer, s'abîmer, (raniti se) se blesser
lahno poškodovati effleurer
močno poškodovati délabrer
poškodovati svoj avto (familiarno) abîmer (ali familiarno esquinter) sa voiture
dež je poškodoval zid la pluie a dégradé le mur
krogla je poškodovala (ranila) črevo la balle a lésé l'intestin
-
prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.
1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume
2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario
4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue