Franja

Zadetki iskanja

  • lover [lɔve] verbe transitif zviti (vrv)

    lover un câble zviti kabel
    se lover zviti se (skupaj)
  • nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

    1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

    2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
    a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
    b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

    3. metaf.
    a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
    b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.
  • ob-torqueō -ēre -torsī -tortum (ob in torquēre)

    1. sukati, zasuka(va)ti kam: laevas dextrasque in undas obtorquet proram Stat., obtorque prorim (= proram) Acc. fr.

    2. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: Aur., obtorti circulus auri (= torquis) V. obroč iz zvitega (sukanega) zlata, o. collum ali gulam trdo popasti (prijeti) koga za grlo (vrat) = daviti ga (kar je običajno doletelo tistega, ki so ga hoteli s silo prignati pred sodišče): obtorto collo ad praetorem trahi Pl., aliquem collo obtorto ad subsellia reducere Ci., obtortā gulā in vincla abripi Ci., obtortum valgiter labellum Petr. fr. ukrivljena, uleknjena.
  • offset2 [ɔ́(:)fset]

    1. prehodni glagol
    nadomestiti, izravnati
    tisk tiskati v ofsetu
    tehnično zviti (cev)

    2. neprehodni glagol
    cepiti se na veje; izbokati (zid)

    the gains offset the losses dobički izravnajo izgube
  • plegar [-ie-, g/gu] zganiti, zložiti; naviti, zviti

    plegarse ukloniti se, popustiti
  • plicō -āre, plicuī, -ātum (prim. plectō in gr. πλέκω) zgiba(va)ti, v gube zložiti (zlagati), zganiti, (z)gubati, (na)gubati, zviti (zvijati): iunctura quasi anellis hamisque plicata Lucr., se in sua membra V. (o kači), historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph., chartam Mart., quod plicabatur Gell. ovoj, zavoj, librum Vulg., caelum plicabitur ut liber Aug.

    Opomba: Pf. plicuī: Vulg.
  • pòviti pȍvijēm, pòvīj, pòvih pȍvī, pȍvio pȍvīla
    I.
    1. poviti: poviti dijete
    2. zviti, upogniti: poviti granu
    3. obvezati, poviti: poviti ruku, ranu
    II. poviti se
    1. zviti se, upogniti se: granje se povilo
    2. prilagoditi se: poviti se prilikama: s Turcima Miloš nije smeo biti uvek isti, morao se čas udvarati, a čas pretiti, čas se poviti, a čas uspraviti
  • prevínuti prèvīnēm zviti, prepogniti: previnuti ruku, nogu
  • raggomitolare

    A) v. tr. (pres. raggomitolo) zviti, zvijati

    B) ➞ raggomitolarsi v. rifl. (pres. mi raggomitolo) zviti se v klopčič
  • raggricciare, raggricciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raggriccio)

    1. knjižno stisniti, stiskati se; skrčiti se; ekst. zdrzniti se

    2. zviti, zvijati se, krčiti se (listje)
  • recoquiller [rəkɔkije] verbe transitif, vieilli zviti, zavihati

    se recoquiller zviti se
  • réenrouler [reɑ̃rule] verbe transitif ponovno naviti, zviti (une corde, un journal vrv, časopis)
  • replier [rəplije] verbe transitif (znova, zopet) preganiti, zložiti, sklopiti skupaj; zviti; militaire umakniti

    se replier viti se, vijugati se; obrniti se, vrteti se; militaire umakniti se
    replier un journal zganiti, zložiti časopis
    replier sa manche večkrat zavihati si rokav
    replier des civils loin du front umakniti civiliste daleč od fronte
    se replier sur soi-même (figuré) zbrati se, iti vase, zapreti se pred svetom
  • re-torqueō -ēre -torsī -tortum (re in torquēre)

    1. nazaj (za)sukati, nazaj (za)viti (zavijati), nazaj obrniti (obračati), nazaj usmeriti (usmerjati), okreniti: hastam in se Cu., retorquet saepe oculos ad hanc urbem Ci.; toda: sacra retorserunt oculos O. so obrnile oči, retorquere gubernacula Plin. iun. obrniti, usmeriti nazaj proti bregu, agmen ad dextram retorquetur C. se zasuče (obrne, krene) na desno, caput in terga retorquere O., manus retortae H. roke, zvezane na hrbtu, hastam Sil. nazaj zagnati, crinem Mart. (na)kodrati, (na)kravžljati; pesn.: pantherae tergum V. ogrniti; tako tudi amictum V., retortae litore violenter undae H. odbiti, Rhoetum leonis unguibus retorquere H. pregnati, viam Cl. nazaj iti; metaf.: mentem V. spremeniti, animum ad praeterita Sen. ph. (nazaj) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na … , argumentum Ap. dokaz obrniti na nasprotno stranko (proti nasprotni stranki); tako tudi crimen in aliquem Icti. zvrniti (zvračati) na koga, scelus in auctorem Iust. zločin (smrt, ki je bila meni namenjena) odvrniti od sebe na …

    2. zvi(ja)ti, (po)kvečiti, ukriviti (ukrivljati), upogniti (upogibati): gibbi retorti Lamp. pohabljeni; pren.: sermones gibberosi retorti (težavni, dvoumni) Fr.
  • rôler [role] verbe transitif zviti (du tabac) tobak
  • roll2 [róul]

    1. prehodni glagol
    valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
    fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

    to roll a barrel valiti sod
    to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
    to roll a cigarette zviti (si) cigareto
    to roll one's eyes zavijati oči
    to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
    to roll metals valjati kovino
    to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
    to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
    to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
    to roll paste razvaljati testo
    to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
    to roll a snowball narediti sneženo kepo
    roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
    he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
    the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
    they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
    the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
    to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

    2. neprehodni glagol
    valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

    a rolling country valovita pokrajina
    a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
    to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
    to roll into one stekati se v eno, združiti se
    a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
    to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
    to start rolling začeti se
    we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji
  • rollare1 v. tr. (pres. rōllo) zviti, zvijati
  • rollen

    1. transitiv kotaliti, Steine: valiti; Stoffe, Papier usw.: zvijati, zviti; den Teig: valjati, zvaljati; die Augen rollen zavijati oči; den Kopf: vrteti, obračati; das r rollen vibrirajoče izgovarjati r; figurativ jemanden: pretepsti, premikastiti

    2. intransitiv kotaliti se, valiti se, herum: prevaliti se; Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt opotekati se, valjati se; Luftfahrt nagibati se; Fahrzeuge: peljati, teči; Donner: bobneti; Geld: krožiti; Kanarienvogel: vrveti; Köpfe rollen glave padajo

    3. sich rollen zvijati se; vihati se; in eine Decke: zaviti se
  • roll up prehodni glagol & neprehodni glagol
    zviti (se), zmotati (se), zaviti (se), zavihati (se); (na)kopičiti (se), nabrati (se); priti

    the debts roll up dolgovi se kopičijo
    to roll up a fortune nabrati si premoženje
  • rotí -ésc vt./vr.

    1. vrteti (se), krožiti, obračati (se), obrniti (se)

    2. zvijati (se), zviti (se)