Franja

srédstvo (-a) n

1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali

stereo [ê] (-,-) stereo, Stereo- (plošča die Stereoplatte), Raum- (zvok der Raumton)

stridor samostalnik
medicina (zvok pri dihanju) ▸ stridor
Otrok pri vdihovanju oddaja hropeč zvok – stridor. ▸ A gyermek belégzéskor hörgő hangot, stridort ad ki.

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

telo² [ó] srednji spol (telésa …) matematika, fizika, tehnika der Körper
geometrijsko telo geometrischer Körper
nebesno telo das Gestirn, der Himmelskörper
plosko telo flacher Körper
prosto telo medicina die Gelenkmaus, der Gelenkkörper
togo telo fizika starrer Körper
ločena telesa Einzelkörper množina
platonska telesa matematika platonische Körper množina
-körper (eksplozivno Sprengkörper, leteče Flugkörper, ogrevalno Heizkörper, plužno Pflugkörper, poševno Schiefkörper, rotacijsko Rotationskörper, svetilno Leuchtkörper, zidu Mauerkörper, trdno Festkörper, vesoljsko/nebesno Weltkörper, votlo Hohlkörper, rotacijsko Drehkörper, Umdrehungskörper, zaporno [Abschlußkörper] Abschlusskörper, Staukörper)
fizika trdnih teles die Festkörperphysik
problem dveh teles fizika das Zweikörperproblem
zvok v telesu der Körperschall, Trittschall

timpaníčen (-čna -o) adj. med. timpanitico:
timpanični zvok timpanismo

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

A) imperf., perf.

1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
uklanjati glavo chinare il capo

2. pren. piegare, sottomettere:
uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
uklanjati se sili piegarsi alla violenza

2. star. inchinarsi, chinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano

violončelo samostalnik
1. (godalo) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: akustični violončelo, baročni violončelo, električni violončelo

2. (igranje violončela) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: solistični violončelo, violončelo solo

3. (glasbenik) ▸ cselló, gordonkaNastopili bodo še otroški pevski zbor, kvartet violončelov in recitator. ▸ Egy gyermekénekkar, egy csellókvartett és egy szavaló lép még fel.

vpija|ti (-m) vpiti absorbieren; einsaugen, aufsaugen, einziehen; tekočino: aufnehmen; zvok: verschlucken, schlucken
ki vpija zvok schallschluckend, schallweich, schallabsorbierend

vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente

zamólkel dull, hollow; (grmenje) rumbling

zamólkel zvok a dull sound

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zaznáti (-znám) | zaznávati (-am) perf., imperf.

1. percepire, sentire, avvertire:
zaznati svetlobo, vonj, zvok percepire la luce, l'odore, il suono
na sebi je zaznala radovedne poglede avvertiva di essere oggetto di sguardi incuriositi

2. registrare:
naprava zaznava sevanje l'apparecchio registra la presenza di radiazioni

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

zveneti glagol
1. (zdeti se) ▸ hangzik, csengTisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.

2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zengNekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó.

zvočni efekt stalna zveza
v filmu in gledališču (umetno ustvarjen zvok) ▸ hanghatás, hangeffektus, hangeffekt
Sopomenke: zvočni učinek

zvočni učinek stalna zveza
v filmu in gledališču (umetno ustvarjen zvok) ▸ hanghatás, hangeffektus, hangeffekt
Sopomenke: zvočni efekt