Franja

Zadetki iskanja

  • srédstvo (-a) n

    1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
    čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
    kozmetična sredstva cosmetici
    bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
    kemična sredstva sostanze chimiche
    med. anestetična sredstva anestetici
    med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
    sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
    množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
    prevozna sredstva mezzi di trasporto
    administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
    gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
    gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
    sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
    ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
    namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
    inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
    trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
    farm. sredstvo proti glistam antielmintico
    farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
    farm. sredstvo za zapiranje costipativo
    sredstvo proti kašlju tossifugo
    teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
    kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
    voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

    2. pl. sredstva mezzi, denaro:
    v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
    plačilna sredstva mezzi di pagamento
    ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
    proizvajalna (produkcijska)
    sredstva mezzi di produzione
    jur. pravna sredstva mezzi legali
  • stereo [ê] (-,-) stereo, Stereo- (plošča die Stereoplatte), Raum- (zvok der Raumton)
  • stridor samostalnik
    medicina (zvok pri dihanju) ▸ stridor
    Otrok pri vdihovanju oddaja hropeč zvok – stridor. ▸ A gyermek belégzéskor hörgő hangot, stridort ad ki.
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
  • telo2 [ó] srednji spol (telésa …) matematika, fizika, tehnika der Körper
    geometrijsko telo geometrischer Körper
    nebesno telo das Gestirn, der Himmelskörper
    plosko telo flacher Körper
    prosto telo medicina die Gelenkmaus, der Gelenkkörper
    togo telo fizika starrer Körper
    ločena telesa Einzelkörper množina
    platonska telesa matematika platonische Körper množina
    -körper (eksplozivno Sprengkörper, leteče Flugkörper, ogrevalno Heizkörper, plužno Pflugkörper, poševno Schiefkörper, rotacijsko Rotationskörper, svetilno Leuchtkörper, zidu Mauerkörper, trdno Festkörper, vesoljsko/nebesno Weltkörper, votlo Hohlkörper, rotacijsko Drehkörper, Umdrehungskörper, zaporno [Abschlußkörper] Abschlusskörper, Staukörper)
    fizika trdnih teles die Festkörperphysik
    problem dveh teles fizika das Zweikörperproblem
    zvok v telesu der Körperschall, Trittschall
  • timpaníčen (-čna -o) adj. med. timpanitico:
    timpanični zvok timpanismo
  • trobenta samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ trombita
    zvok trobente ▸ trombita hangja, trombitaszó
    Moje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.
    igranje trobente ▸ trombitajáték
    slišati trobento ▸ trombitát hall
    pihati v trobento ▸ trombitát fúj
    zaigrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igranje na trobento ▸ trombitajáték
    Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
    Sopomenke: trobilo
    Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

    2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitás
    prva trobenta ▸ első trombita, első trombitás
    solistična trobenta ▸ szólótrombita
    trio trobent ▸ trombitatrió
    Na koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
    Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

    3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombita
    profesor trobente ▸ trombitatanár
    študij trobente ▸ trombitatanulmányok
    Študij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.
    učenje trobente ▸ trombitatanulás
    poučevati trobento ▸ trombitát tanít
    študirati trobento ▸ trombitát tanul
    učiti trobento ▸ trombitát tanít
    Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
    vaditi trobento ▸ trombitán gyakorol

    4. (goba) ▸ trombitagomba
    Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
    Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
    Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

    5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódob
    izpušna trobenta ▸ kipufogódob
    ovalna trobenta ▸ ovális kipufogódob
    Bistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

    6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombita
    papirnata trobenta ▸ papírtrombita
    Sestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
    Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

    7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólam
    propagandna trobenta ▸ propagandaharsona, propagandaszócső, propagandaszólam
    En sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
    Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
    Sopomenke: trobilo
  • trobilo samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
    zvok trobila ▸ rézfúvós hangszer hangja, fúvós hangszer hangja
    igranje trobila ▸ rézfúvóshangszer-játék, fúvóshangszer-játék
    igranje na trobilo ▸ játék rézfúvós hangszeren, játék fúvós hangszeren
    igrati na trobilo ▸ rézfúvós hangszeren játszik, fúvós hangszeren játszik

    2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvós
    kvintet trobil ▸ rézfúvós kvintett, fúvós kvintett
    kvartet trobil ▸ rézfúvós kvartett, fúvós kvartett
    ansambel trobil ▸ rézfúvószenekar, fúvószenekar
    V kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

    3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsona
    propagandno trobilo ▸ propagandaszócső, propagandaharsona
    strankarsko trobilo ▸ pártharsona
    vladno trobilo ▸ kormányzati szócső, kormányzati harsona
    občinsko trobilo ▸ városi harsona
    politično trobilo ▸ politikai szócső, politikai harsona
    medijsko trobilo ▸ médiaszócső, médiaharsona
    režimsko trobilo ▸ rezsim szócsöve
    trobilo režima ▸ rezsim szócsöve
    trobilo oblasti ▸ hatalom szócsöve
    veljati za trobilo ▸ szócsőnek tartják, szócsőnek tekintik
    postati trobilo ▸ szócsővé válik
    Poraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
    Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
    Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

    4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
    Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
    Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.
  • udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

    udáriti ob to strike against, to bump against
    nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
    rahlo udáriti to tap, to dab
    udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
    udaril me je v obraz he struck me in the face
    udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
    udáriti po prstih to rap
    udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
    on je prvi udaril he was the first to strike
    strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
    ura je ravno udarila dve it has just struck two
    kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
    reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
    vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
    udáriti takt to beat (the) time
    udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
    toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
    udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
    udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
    isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
    s pestjo je udaril po mizi he pounded the table
  • uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

    A) imperf., perf.

    1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
    uklanjati glavo chinare il capo

    2. pren. piegare, sottomettere:
    uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
    glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

    B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

    1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
    uklanjati se sili piegarsi alla violenza

    2. star. inchinarsi, chinarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano
  • violončelo samostalnik
    1. (godalo) ▸ cselló, gordonka
    strune violončela ▸ cselló húrjai
    zvok violončela ▸ gordonka hangja
    igranje violončela ▸ gordonkajáték
    virtuoz na violončelu ▸ csellóvirtuóz
    solist na violončelu ▸ csellószólista
    igrati violončelo ▸ csellózik, gordonkázik
    sonata za violončelo ▸ csellószonáta
    suita za violončelo ▸ csellószvit
    koncert za violončelo ▸ csellóverseny
    Povezane iztočnice: akustični violončelo, baročni violončelo, električni violončelo

    2. (igranje violončela) ▸ cselló, gordonka
    profesor violončela ▸ csellótanár
    študij violončela ▸ csellószak
    poučevati violončelo ▸ gordonkát tanít
    študirati violončelo ▸ csellószakon tanul
    učiti violončelo ▸ csellót tanít
    Povezane iztočnice: solistični violončelo, violončelo solo

    3. (glasbenik) ▸ cselló, gordonka
    kvartet violončelov ▸ csellókvartett
    Nastopili bodo še otroški pevski zbor, kvartet violončelov in recitator. ▸ Egy gyermekénekkar, egy csellókvartett és egy szavaló lép még fel.
  • vpija|ti (-m) vpiti absorbieren; einsaugen, aufsaugen, einziehen; tekočino: aufnehmen; zvok: verschlucken, schlucken
    ki vpija zvok schallschluckend, schallweich, schallabsorbierend
  • vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

    1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

    2. assorbire; (udušiti) soffocare:
    vsrkavati vlago assorbire l'umidità
    vsrkati zvok soffocare il suono
    pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
    pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
    predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente
  • zamólkel dull, hollow; (grmenje) rumbling

    zamólkel zvok a dull sound
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • zaznáti (-znám) | zaznávati (-am) perf., imperf.

    1. percepire, sentire, avvertire:
    zaznati svetlobo, vonj, zvok percepire la luce, l'odore, il suono
    na sebi je zaznala radovedne poglede avvertiva di essere oggetto di sguardi incuriositi

    2. registrare:
    naprava zaznava sevanje l'apparecchio registra la presenza di radiazioni
  • zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
    čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
    potreben zrak der Luftbedarf
    slab zrak schlechte Luft
    zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
    stisnjen zrak tehnika die Pressluft
    raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
    raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
    raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
    zrak je čist die Luft ist rein
    izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
    pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
    vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
    ki lahko dihajo zrak luftatmend
    ki vsebuje zrak lufthaltig
    … zraka Luft-
    (čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
    odvod zraka die Entlüftung
    pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

    iz zraka aus der Luft
    vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
    ogled iz zraka die Sichtung
    oskrba iz zraka die Luftversorgung
    pogled iz zraka die Luftansicht
    posnetek iz zraka die Luftaufnahme

    na zrak an die Luft
    iti na svež zrak frische Luft schöpfen
    odpeljati se na zrak ins Freie fahren

    na zraku an der Luft, in der Luft
    kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
    obstojen na zraku luftbeständig
    sušenje na zraku die Lufttrocknung
    sušen na zraku luftgetrocknet

    po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
    jadranje po zraku der Segelflugsport
    letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
    leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
    nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
    potreba po zraku der Luftbedarf
    mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

    v zrak in die Luft
    strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
    dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
    odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
    vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
    zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

    v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
    boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
    eksplozija v zraku die Luftexplosion
    premoč v zraku die Luftüberlegenheit
    oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
    zvok v zraku der Luftschall
    živeč v zraku luftlebend
    biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
    zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

    z zrakom mit der Luft
    balon s segretim zrakom der Heißluftballon
    čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
    ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
    napolnjen z zrakom luftgefüllt
    ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
    pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
    kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
    ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
    zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
    žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

    za zrak für die Luft, Luft-
    jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
    cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
    kanal za zrak der Luftkanal
    kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
    pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
    puhalo za zrak das Luftgebläse
    posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
    reže za zrak der Lufteintritt
    šoba za zrak die Luftdüse
    ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
    ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
    za stisnjeni zrak Druckluft-
    (zavora die Druckluftbremse)
    neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
    prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
    neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
    prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
    hlastati za zrakom nach Luft schnappen
  • zveneti glagol
    1. (zdeti se) ▸ hangzik, cseng
    zveneti lepo ▸ szépen hangzik
    zveneti dobro ▸ jól cseng
    zveneti čudno ▸ furcsán hangzik
    zveneti smešno ▸ mulatságosan hangzik
    zveneti kot pravljica ▸ mesésen hangzik
    zveneti znano ▸ ismerősen cseng
    zveneti prepričljivo ▸ meggyőzően hangzik
    zveneti nenavadno ▸ szokatlanul cseng
    Tisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.

    2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zeng
    zveneti lepo ▸ szépen cseng
    zveneti dobro ▸ jól cseng
    pesmi zvenijo ▸ zeng az ének
    glas zveni ▸ cseng a hang
    Nekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó.
  • zvočni efekt stalna zveza
    v filmu in gledališču (umetno ustvarjen zvok) ▸ hanghatás, hangeffektus, hangeffekt
    Sopomenke: zvočni učinek
  • zvočni učinek stalna zveza
    v filmu in gledališču (umetno ustvarjen zvok) ▸ hanghatás, hangeffektus, hangeffekt
    Sopomenke: zvočni efekt