Franja

extrārius 3 (extrā)

1. zunanji, od zunaj prihajajoč: lux Lucr., lumen Ap.

2. pren.
a) vnanji, zunanji, od zunaj prihajajoč: utilitas aut in corpore posita aut in extrariis rebus Ci., extraria defensio Corn., bonum, bona Ap.
b) nedomač, nesoroden, tuj, inozemski: accusator Q., canis a trivio Suet., mulier Ap., arbiter (priča) Ap., heredes Dig.; subst. extrārius -iī, m tujec, inozemec: condicionem ferre extrario Ter., extrario nubere, apud extrarios Ap.
c) tuj = (last koga) drugega: voluntas Q.; z ab (v sl. z dat.): ut me in hac re ducat abs te extrarium Afr. fr.

extrínsec -ă (-i, -e) adj. zunanji, tuj

extrínseco zunanji

valor extrínseco nominalna vrednost (bankovcev itd.)

extrinsèque [ɛkstrɛ̃sɛk] adjectif zunanji

causes féminin pluriel extrinsèques d'une maladie zunanji vzroki bolezni
valeur féminin extrinsèque imenska, nominalna, vrednost

extrinsic [ekstrínsik] pridevnik (extrinsically prislov)
zunanji; nebistven, postranski

extrinsic value nominalna vrednost

foraneo agg.

1. izvenmesten, primesten; podeželski:
linea tranviaria foranea primestna tramvajska proga
parrocchia foranea podeželska župnija

2. zunanji (zunaj pristanišča):
diga foranea zunanji jez

foráneo tuj, zunanji

foreign [fɔ́rin] pridevnik
tuj, inozemski, zamejski; zunanji; neznan

foreign affairs zunanje zadeve
foreign currency valuta
foreign exchange devize
foreign country tujina
Foreign Legion tujska legija
Foreign Office britanska angleščina ministrstvo za zunanje zadeve
foreign secretary, secretary of state for foreign affairs minister za zunanje zadeve
foreign trade zunanja trgovina; navtika dolga plovba
foreign attachment zaplemba tuje imovine
foreign body anatomija tujek
foreign parts tujina
foreign policy zunanja politika

forēnsis² -e (foris) zunanji, vnanji, tuj: Ambr., studium, sermo Ap.

formal [fɔ́:məl] pridevnik (formally prislov)
oblikoven; pravilen, simetričen; zunanji; svečan, formalen; določen; pedanten, strog; navidezen, dozdeven, na oko

formal visit služben obisk
formal garden angleški park

fòrmālan -lna -o
1. formalen, zunanji, navidezni: formalan suverenitet države; imati -o pravo
2. resničen, pravi: prometnu se u -u koketu; grom, pravi, formalni grom sa vedra neba
3. formalen, ki ustreza družbenim predpisom: -o preslušavanje; -o obrazovanje

formel, le [fɔrmɛl] adjectif formalen, zunanji; nedvomen, nespodbiten, neomajen; kategoričen

ordre masculin formel kategoričen ukaz
preuve féminin formelle zanesljiv dokaz
politesse féminin toute formelle čisto formalna vljudnost

ìzvanjī -ā -ē, ìzvanjskī -ā -ō zunanji, vnanji: -a strana; -i dak eksternist

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

out¹ [áut] pridevnik
zunanji
šport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča
politika ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)

out edge zunanji rob
out islands oddaljeni (odročni) otoki

outcolledge [áutkɔlidž] pridevnik
ki ne živi v koledžu, zunanji (študent)

outdoor [áutdɔ:] pridevnik
zunanji, na prostem, pod milim nebom; ne v parlamentu

outdoor games igre na prostem
outdoor patients department ambulanta, poliklinika
outdoor relief bolniška nega za reveže

outer¹ [áutə] pridevnik
zunanji, oddaljenejši

the outer man človekova zunanjost, obleka
the outer world ljudje izven človekovega stanu, zunanji svet
outer space kozmos, vesolje
outer garments vrhnja oblačila

out-of-door(s) [áutəvɔ́:(z)] pridevnik
zunanji, ki je na prostem

out-of-town [áutəvtáun] pridevnik
zunanji (tudi ekonomija)