Franja

età f

1. starost, leta:
all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
di piccola età rosno mlad
la prima, tenera età otroštvo
la verde età puberteta, mladostna leta
essere in età da marito biti godna za možitev
la mezza età srednja leta
l'età matura zrelost
uomo di una certa età človek v letih
avere l'età della ragione biti miselno zrel

2. leta (primerna za neko opravilo):
limite di età starostna meja, čas za upokojitev
per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
minore età mladoletnost
maggiore età polnoletnost

3. doba, obdobje, čas, vek:
età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
l'età di Augusto Avgustova doba
l'età di mezzo srednji vek
la nostra età naša generacija
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
essere in età militare biti goden za vojsko
persona di bell'età čil človek

interpretor -ārī -ātus sum (interpres)

I. intr. (po)srednik biti, posredovati: alicuius memoriae Pl. na pomoč priti, pomagati. —

II. trans.

1. tolmačiti = prevesti (prevajati): φιλοσοφία, si interpretari velis, nihil est quam „studium sapientiae“ Ci., epistulam, scriptores i. Ci., ex Graeco carmine L., Graeca Suet.

2. razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), tolmačiti: ut ego interpretor Ci.; z obj.: insolitum verbum, fulgura, somnia, portenta, nomen legis Ci., vere hoc, quod accidit, i. Ci., tu hoc idem interpretabere Ci., religionum ius sapienter Ci., religiones Ci. poučiti (poučevati) o … , eius in legibus interpretandis scientia Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Etruria interpretatur, quid ostendatur portentis Ci., neque, recte an perperam (factum sit), interpretor L. nočem razsoditi; z ACI: ego sic interpretor sensisse maiores nostros Ci., pomoerium „post moerium“ interpretantur esse L.

3. (v duhu) si razlagati = ume(va)ti, razume(va)ti, presoditi (presojati), razsoditi (razsojati), vzeti (jemati) za kaj: Plin. iun., Sen. ph., nolite voluntatem ex vi interpretari Ci., bene dicta male i. Ci., quod atrociter dixisti, mitiorem in partem interpretarere Ci., beneficia grate i. Ci., consilium ex necessitate Ci., alicuius felicitatem grato animo Ci. z veseljem prizna(va)ti, sed eam sapientiam interpretantur, quam adhuc nemo mortalis est consecutus Ci. toda tega, kar jim je modrost, ni še … , vindemiarum maturitatem alii aliter interpretantur Col. zrelost … je enim to, drugim kaj drugega, clementiam pro suā virtute i. Vell. prizanesljivost zmagovalca šteti sebi v zaslugo; s predik. acc.: hominem simulatorem i. Ci. za hinavca imeti, aliquem callidum et simulatorem T. domnevati, da je kdo zvijačnež in hinavec, victoriam ut suam Vell. zmago si prilaščati; z ACI: reditu in castra liberatum se esse iure iurando interpretabatur Ci. razlagal je svojo vrnitev v tabor tako, kakor da bi bil s tem od odvezan prisege, consilium ex necessitate Ci. ali virtutem ex consuetudine Ci. sklepajoč izvesti (izvajati) kaj iz česa, izpelj(ev)ati, sklepati kaj iz česa; occ. razume(va)ti, pojmovati, pojmiti: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., pauci Agricolam interpretantur T. ga razumejo, cogitationem alicuius assequi et voluntatem i. Ci., famam alicuius T. si razlagati, ume(va)ti.

Opomba: V pf., poseb. v pt. pf. tudi s pass. pomenom: Graecum nomen interpretatum Ci., ea … ex Etruscis libris interpretata Ci., ex quo ita illud somnium esse interpretatum Ci., uti ex libris Punicis interpretatum nobis est S.

kalílen² (-lna -o) adj. bot. germinale, di, per la germinazione:
kalilna zrelost maturità di germinazione

mlečn|i [é] (-a, -o) Milch- (bonbon der/das Milchbonbon, dan der Milchtag, riž der Milchreis, sladoled das Milchspeiseeis, Milcheis, čokolada die Milchschokolade, dieta die Milchdiät, enota die Milcheinheit, jed die Milchspeise, kaša der Milchbrei, maščoba das Milchfett, zrelost die Milchreife, žemljica das Milchbrötchen)

precoz (množina: -ces) prezgodaj zrel, prezgoden; zgodaj godna za možitev (dekle)

madurez precoz prezgodnja zrelost
sus canas precoces njegovi prezgodaj osiveli lasje

prerán temprano; prematuro; precoz

prerana zrelost madurez f precoz
prerano osiveli lasje canas f pl precoces

prezgóden (-dna -o) adj. prematuro, precoce:
prezgodna ostarelost senilismo
prezgodna zrelost precocità

prezgodnj|i [ó] (-a, -e) verfrüht; frühzeitig, vorzeitig
prezgodnji grob figurativno ein frühes Grab
Früh- (porod medicina die Frühgeburt, start šport der Frühstart, zrelost medicina die Frühreife)

prezgódnji too early, premature; untimely; precocious

prezgódnji porod premature birth
prezgódnja zrelost precociousness, precocity

prezgódnji prématuré, anticipé, avant terme , (zgodaj zrel) précoce

prezgodnji porod accouchement moški spol prématuré (ali avant terme)
prezgodnja spolna dozorelost précocité ženski spol sexuelle
prezgodnja zima hiver moški spol précoce
prezgodnja zrelost prématurité ženski spol

primernost [é] ženski spol (-i …)

1. die Eignung, die Tauglichkeit; die Richtigkeit

2. (primerjenost) die -gerechtigkeit (času Zeitgerechtigkeit, otrokom Kindgerechtigkeit, trgu Marktgerechtigkeit, za šolo - besedila, knjige Schulgerechtigkeit); die -gemäßheit (času Zeitgemäßheit, otrokom Kindgemäßheit, stanu Standesgemäßheit)

3. kritike, spoštovanja, ugovora: die Angemessenheit

4. hrane: die Zuträglichkeit, Bekömmlichkeit; prehrane: die Richtigkeit

5. za kako rabo: die -fähigkeit (za patentiranje Patentfähigkeit, za tisk Druckfähigkeit, kot književna snov Literaturfähigkeit, za družbo Gesellschaftsfähigkeit, za izkoriščanje rudarstvo Ausbeutungsfähigkeit, za izvoz Exportfähigkeit, za koalicijo Koalitionsfähigkeit, za predelavo rudarstvo Hüttenfähigkeit, za skladiščenje Lagerfähigkeit)

6. (zrelost) die -reife (za proizvodnjo Produktionsreife, za serijsko proizvodnjo Serienreife, za objavo Publikationsreife)

7. (uporabnost) die -tüchtigkeit (za plovbo Seetuchtigkeit), die -tauglichkeit (za tropsko podnebje Tropentauglichkeit, za pleme Zuchttauglichkeit)

8. (ustreznost) die -barkeit (za bivanje Bewohnbarkeit, za plovbo - voda Schiffbarkeit, za skladiščenje Lagerbarkeit, za splavarjenje Flößbarkeit)

9. (ugodnost) die -freundlichkeit (za otroke Kinderfreundlichkeit, za družine Familienfreundlichkeit, za mačke Katzenfreundlichkeit, za kožo Hautfreundlichkeit)

10. za delo, funkcijo: die Befähigung
dokazati (svojo) primernost za delo, funkcijo: den Befähigungsnachweis erbringen
preizkus primernosti die Eignungsprüfung

pripozna|ti (-m) pripoznavati anerkennen
pripoznati zrelost za zakon komu (jemanden) als ehemündig erklären
figurativno eingestehen, (izpovedovati) bekennen

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi

seksuálen sexuel, vénérien

seksualni akt acte sexuel (ali vénérien), coît moški spol, copulation ženski spol
seksaulna bolezen maladie vénérienne
seksualni nagon instinct sexuel
seksualni organi parties sexuelles (ali génitales), parties ženski spol množine, organes génitaux
seksualno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles
seksualna vzgoja éducation sexuelle
seksualna zrelost maturité sexuelle
seksualno življenje vie sexuelle

seksuálen sexual; venéreo

seksualni akt acto m sexual
seksualna bolezen enfermedad f venérea
seksualni nagon instinto m sexual
seksualni organ órgano m sexual (ali genital)
seksualni umor asesinato m por motivos sexuales
seksualni prestopek delito m (ali crimen m) sexual
seksualno občevanje comercio m sexual, relaciones f pl sexuales
seksualna vzgoja educación f sexual
seksualna združitev coito m, cópula f
seksualna zrelost pubertad f
seksualno življenje vida f sexual

spôlen sexuel, génital; vénérien

spolni akt acte sexuel
spolno bolan atteint d'une maladie vénérienne
spolna bolezen maladie vénérienne (ali des parties génitales)
spolni nagon instinct sexuel
spolno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles (ali intimes), commerce charnel
spolni organi organes génitaux
spolna vzgoja éducation (ali initiation) sexuelle
spolna zrelost maturité sexuelle, puberté ženski spol
spolno življenje vie sexuelle

spôlen (-lna -o) adj. biol. sessuale; sessuato; genitale; med. venereo:
spolni razvoj sviluppo sessuale
spolna zrelost maturità sessuale
spolni nagon istinto, stimolo sessuale
med. spolne bolezni malattie veneree
biol. spolna celica gamete
zool. spolna dvobarvnost dicromismo sessuale
spolna nemoč impotenza (sessuale)
spolna sla sensi
spolna združitev, spolno občevanje coito, copula; evf. amplesso; jur. congresso carnale
anat. spolna žleza gonade; ghiandola germinale
spolno zlorabljanje mladoletnic abuso sessuale di ragazze minorenni
spolni hormon ormone sessuale
spolni organi organi genitali
spolni sprevrženec invertito
spolno dražilo afrodisiaco
biol. spolno razmnoževanje riproduzione sessuata
spolno samozadovoljevanje masturbazione; vulg. sega

spôlen sexual; genital; venéreo

spolni akt, spolna združitev acto m sexual, coito m, cópula f (carnal)
spolna bolezen enfermedad f venérea
spolno bolan atacado de una enfermedad venérea
spolni nagon instinto n; sexual
spolno občevanje relaciones f pl sexuales, comercio m carnal
spolna privlačnost atractivo m sexual
spolni organ órgano m sexual, órgano genital
spolna sla apetito m (ozir. placer m) sexual
spolna vzgoja educación f (ali iniciación f) sexual
spolne značilnosti caracteres m pl sexuales
spolna zrelost pubertad f
spolno življenje vida f sexual

šol|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank

2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola

3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten

7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung

8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht

toccare

A) v. tr. (pres. tocco)

1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino

2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti

7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan

B) v. intr.

1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja