Franja

coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)

1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.

2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.

3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).

4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.

cohaerēscō -ere -haesī spojiti (spajati) se, zrasti (zraščati) se: si digiti cohaerescunt Cels.; s praep.: atomi inter se cohaerescentes Ci., ut palpebrae cum albo oculi cohaerescant Cels.; z dat.: dextera fixa est cuspide... lignoque cohaesit O.; pren. (o osebah): quod viri optimi adeo cohaesistis, ut... Plin. iun. ste se tako zrasli = ste tako tesno zvezani.

contemperō -āre -āvī -ātum

1. v pravem razmerju (z)mešati, v pravem razmerju pripraviti (pripravljati): Marc., cantharum mulso Ap., omnia P. Veg.

2. pren.
a) po čem uravna(va)ti, urediti (urejati): Boet.
b) v popolnoma enako razmerje spraviti (spravljati), v pass. popolnoma (iz)enačiti se, zrasti (zraščati) se s čim; z dat.: Aug.

dépasser [depase] verbe transitif prehiteti; prekositi; prekoračiti; presegati; čez glavo zrasti (quelqu'un komu); biti večji, daljši (quelque chose kot kaj); familier spraviti v začudenje, zbegati; ven štrleti

se dépasser samega sebe prekositi; prehiteti eden drugega
dépasser ses droits prekoračiti svoje pravice
dépasser les attentes, toutes les prévisions preseči pričakovanja, vsa predvidevanja
dépasser les bornes, les limites predaleč iti
dépasser quelqu'un de la tête biti za glavo višji od koga
dépasser un véhicule en haut d'une côte prehiteti vozilo vrh klanca
cela dépasse mes forces to presega moje moči
cela me dépasse temu nisem kos, to je pretežko zame
une telle insouciance me dépasse čudim se taki brezbrižnosti
nous avons été dépassés par les événements dogodki so nas prehiteli

đȉknuti -nēm, đíknuti đȋknēm
1. poskočiti: kad mu to saopštih, điknuo je kao ždrebe
2. naglo zrasti: zmajevima mjesto jedne odrubljene glave điknu tri; ona je điknula, to jest poizrasla da se ne zna ni kako ni kad
3. pasti, zrušiti se, zgruditi se
4. udariti: kad ga stigne, u pleći ga đikne
5. ekspr. suniti, ukrasti

ēiuncescō -ere (ē in iuncus) zrasti kakor ločje: Plin.

erstehen^*

1. nastati, zrasti iz, izvirati iz; erstehen lassen ustvariti

2. (erwerben) nabaviti, kupiti

grow^* [grou]

1. neprehodni glagol
rasti (in na)
pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
prirasti, zrasti s čim

2. prehodni glagol
gojiti; obdelovati; pustiti rasti

to grow a beard pustiti si rasti brado
to grow into fashion postati moden
to grow out of fashion priti iz mode
to grow weary naveličati se
to grow well ozdraveti
to grow worse poslabšati se
to grow better izboljšati se
to grow out of use ne se več uporabljati
to grow less manjšati se
to grow old starati se

grow together neprehodni glagol
zrasti se

ineinanderwachsen^*, ineinander wachsen* zrasti se, zraščati se

in-grandēscō -ere -granduī velik zrasti, postati, odrasti: Col.

izbùjati -ām bujno zrasti, bohotno zrasti, izbohotati: na njegovu humku izbuja ruža

iždìkljati -ām, iždíkati ìždīkām, ìždikati ìždikām
1. hitro in visoko zrasti: kukuruz je iždikao, treba da se okopava; to je tvoj sin, gle, koliki je iždikao
2. poskakati: poručnik je komandovao da se jaše i ljudi iždikaše kao oni pajaci iz kutija

nabùjati -ām
1. narasti: rijeka je nabujala; s proljeća vode nabujaju
2. narasti, shajati, vzhajati: tijesto je nabujalo
3. bohotno, bujno zrasti: trava je nabujala
4. ekspr. napeti se: ispod košulje nabujale su joj grudi
5. razdivjati se: nabujao šljam i razvrat i poroci

nachwachsen^* spet zrasti, znova zrasti

nàdikati -ām, nadíkati nàdīkām bohotno zrasti: oko kuće nadikala trava

nadvísiti nàdvīsīm
1. prerasti: sin ga je nadvisio
2. zrasti višje, biti višje, biti višji: visinom je kolo nadvisila; kuća je znatno nadvisila ostale kuće

obliterare v. tr. (pres. oblitero)

1. knjižno zbrisati; ekst. pisarn. razveljaviti (z žigosanjem, luknjanjem znamke, vozovnice ipd.)

2. izbrisati:
usi obliterati dal tempo navade, ki jih je čas izbrisal

3. med. obliterirati, zrasti se

obliterate [əblítəreit] prehodni glagol
izbrisati, prečrtati (from)
figurativno uničiti, zabrisati (sled), zatreti; obliterirati (npr. pisemsko znamko)
medicina obliterirati, zrasti se

outgrow^* [autgróu] prehodni glagol
prerasti (koga, obleko itd.); zrasti komu čez glavo
figurativno odvaditi se (neke navade)

to outgrow one's strength prehitro rasti
to outgrow childish habits prerasti otroške navade