Franja

notizia f

1. knjižno vednost, znanje:
per vostra notizia v vašo vednost
portare a notizia dati v vednost; seznaniti

2. znanje, poznavanje

3. novica, vest (tudi publ.):
notizia lampo zadnja novica
notizie sportive športne vesti
ultime notizie najnovejše vesti

4. obvestilo, poročilo (v strokovnih revijah)

padronanza f

1. gospostvo; last

2. oblast, obvladovanje, kontrola

3. znanje, obvladovanje:
aver padronanza della lingua obvladati jezik

perītia -ae, f (perītus) izkušenost, izvedenost v čem, poznavanje česa, praktično znanje, praksa na kakšnem področju: Ulp., locorum et militiae S., legum, morum T., gratiae et voluptatis Q., castra metandi Plin., futurorum Suet., artis pugnae Vulg.; abs.: quibus peritia et verum ingenium est S., legionariis peritiā et arte praestantibus T.; z inf.: quibus peritia est ciere ab inferis animas Lact.

praticaccia f (pl. -ce)

1. zapletena, težko rešljiva zadeva

2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo

pratique² [-tik] féminin praksa; izvajanje; postopek; navada, praktično izkustvo, vaje; izvedenost; veščina; znanje, rutina; klientela; klient, odjemalec (d'une boutique, d'un magasin trgovine); občevanje (de z); religion izvrševanje verskih dolžnosti

en pratique praktično, v resnici
pratique professionnelle poklicna praksa
c'est de pratique courante tako se (to) dela, takšna je praksa
il a une pratique étendue ima obsežno prakso (mnogo pacientov)
il y a loin de la théorie à la pratique med teorijo in prakso je velika razlika
mettre en pratique spremeniti v prakso, praktično izvesti

pregătíre -i f

1. priprava; pripravljenost

2. (pred)znanje

preparazione f

1. priprava, pripravljanje

2. znanje

3. anat.
preparazione anatomica sekcija, seciranje

4. voj.
preparazione d'artiglieria artilerijska priprava

proficiency [prəfíšənsi] samostalnik
(samo ednina) spretnost, sposobnost, strokovnost, znanje

prūdentia -ae, f (prūdēns)

1. znanje, poznanje, poznavanje, vednost, veda, obvladovanje česa: sapientia est providere, ex quo sapientia est appellata prudentia Ci., sapiens existimari nemo potest in eā prudentiā Ci.; s subjektnim gen.: physicorum est ista prudentia Ci., cani rectoris Iuv.; z objektnim gen.: Col., iuris Icti., iuris publici Ci., magna prudentia cum iuris civilis tum rei militaris N., futurorum Ci. bistri vid (vpogled) v prihodnost (bodočnost), rerum fato prudentia maior V.

2. preudarnost, (raz)umnost, razum(evanje), uvide(va)nje, uvid, sprevid, dojetje, dojemanje, intelekt, pamet, bistroumnost, pamet(nost), modrost, razsodnost, sprevidnost (izprevidnost), razboritost (naspr. stultitia, temeritas): prudentia est rerum expetendarum fugiendarumque scientia Ci., temeritas est florentis aetatis, prudentia senescentis Ci., quid intersit inter furorem tuum et illorum prudentiam Ci., prudentiā uti N. pametno (preudarno) ravnati (delati), intellegendi prudentia Ci. umstvene (umske) moči.

saber moški spol vednost, znanje, modrost

deseo de saber želja po znanju
más vale saber que haber znanje je moč

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

sapience, sapiency [séipiəns(i)] samostalnik
modrost (često porogljivo), znanje; lažna, namišljena, domišljava modrost; pamet(nost)

saputa f knjižno znanje, vednost:
a mia, tua, sua saputa kolikor vem, veš, ve
per saputa kakor sem slišal, kakor se sliši

savoir¹ [savwar] masculin znanje

legai savoir poezija trubadurjev
homme de grand savoir učenjak

scholarship [skɔ́lə:šip] samostalnik
učenost; izobrazba, znanje; štipendija

classical scholarship humanistična izobrazba

scibile m znanje; vedenje:
lo scibile umano človeško znanje

science [sáiəns] samostalnik
znanost, veda; prirodoznanstvo
arhaično znanje, poznavanje, razumevanje
šport veščina, spretnost
hudomušno umetnost
arhaično poklic, obrt, rokodelstvo

science fiction znanstvena fantastika
the science of boxing veščina boksanja
exact, pure science eksaktna, čista znanost
man of science znanstvenik, raziskovalec
natural science naravoslovje
the dismal science hudomušno politična ekonomija
Christian science doktrina krščanskih znanstvenikov (ki za ozdravljenje bolezni računajo ne na pomoč zdravnikov, temveč na vero bolnikov)

science [sjɑ̃s] féminin znanost, veda; znanje, učenost; spoznanje; nauk, izkušnje; pluriel (= sciences naturelles) naravoslovje, naravoslovne vede

science accessoire pomožna veda
science du beau veda o lepoti, estetika
sciences appliquées aplicirane znanosti
sciences exactes, pures eksaktne, čiste znanosti
science financière veda o denarnem gospodarstvu
science du monde poznavanje sveta
science de la vie biologija
arbre masculin de la science (religion) drevo spoznanja
doctorat masculin ès sciences doktorat iz naravoslovnih znanosti
Faculté féminin des sciences naravoslovna fakulteta
un puits de science zelo učena oseba
film masculin de science fiction film, ki prikazuje bodoče stanje sveta na podlagi znanstvene domišljije
avoir plus d'heur que de science imeti več sreče kot pameti
la science n'a pas de patrie znanost ne pozna meja
savoir quelque chose de science certaine vedeti kaj iz zanesljivega vira

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

sciēnza f

1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

4. relig.
Scienza Cristiana Christian science