Franja

poltern rogoviliti, ropotati, beim Gehen: lomastiti; beim Sprechen: glasno govoriti, rogoviliti, zmerjati; an die Tür: razbijati po (vratih)

prekorávati -kòrāvām
1. grajati, zmerjati, oštevati: prekoravati koga zbog njegovih poroka
2. očitati (si): ja prekoravam sebe što sam propustio zgodnu priliku; ja te ne prekoravam zbog toga

prekorijèvati -kòrijevām (ijek.), prekorévati -kòrēvām (ek.)
1. grajati, zmerjati, oštevati: prekorijevati koga zbog čega
2. očitati (si): ja prekorijevam sebe zbog mnogih propusta

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

psòvati psȕjēm
1. zmerjati, psovati: psovati kao hamalin
2. preklinjati: psovati slavno ime božje, vjeru, mrtve, komu deseto koljeno

rail³ [réil] neprehodni glagol
posmehovati se, rogati se, zbadati, zmerjati, kritizirati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
z zmerjanjem, zbadanjem koga pripraviti do (česa)

to rail s.o. out of the house z zmerjanjem (koga) izgnati iz hiše; arhaično pregnati z zmerjanjem, grajanjem

reproach² [ripróuč] prehodni glagol
grajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga (for zaradi)
ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditirati

to reproach oneself delati si očitke (with gledé)
to reproach s.o. with s.th. očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česa
to reproach s.o. with duplicity očitati komu njegovo lažnivost
her eyes reproached me očitajoče me je pogledala

revile [riváil] prehodni glagol
(o)zmerjati, ošteti, (o)psovati, žaliti, sramotiti, klevetati
neprehodni glagol
rogati se (at komu)
izreči žalivke, psovati

round on prehodni glagol
zmerjati, oštevati, psovati
sleng prijaviti, ovaditi, denuncirati (a complice sokrivca)

to round on s.o. planiti na koga, nenadoma napasti koga, pasti komu v hrbet

row⁴ [ráu]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanje

family row družinski prepir (scena)
what's the row? kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?
to get into a row nakopati si grajo
I got into an awful row pošteno so me ošteli (ozmerjali)
to kick up (to make) a row dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjati
they kicked up a tremendous row dvignili so peklenski hrup

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pogovorno razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati
arhaično pretepsti

ruttare

A) v. intr. (pres. rutto)

1. kolcniti, kolcati

2. rigniti, rigati

B) v. tr. pren. psovati, zmerjati, govoriti prostaško

rúžiti rûžīm
I.
1. zmerjati: ružiti dijete zbog nevaljalstva; što ružiš čovjeka kad nije kriv
2. sramotiti, grditi: nemoj ružiti svoga bližnjega
II. ružiti se grditi se: tko se tuži, sam se ruži

schimpfen zmerjati (mit koga); schimpfen auf figurativ udrihati po; schimpfen gegen/über zabavljati čez (koga, kaj); ironisch sich (Fachmann) schimpfen po krivem se imeti za (strokovnjaka)

scold [skóuld]

1. samostalnik
prepirljiva ženska, furija
pogovorno graja(nje), karanje, oštevanje, zmerjanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
grajati, karati, oštevati, zmerjati

slang [slæŋ]

1. samostalnik
slang, žargon, jezik, ki ga uporabljajo v mejah določenega stanu ali poklica, cehovski jezik, spakedran jezik

thieves' slang žargon tatov, zlikovcev

2. prehodni glagol
uporabljati slang (žargon); prostaško govoriti
pogovorno zmerjati (koga)

slanging match sleng silovit, vroč besedni boj z zmerjanjem

squawk [skwɔ:k]

1. samostalnik
vpitje, vrisk, vreščanje; cviljenje, škripanje (vrat)
sleng zmerjanje, psovanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti; cviliti, škripati (o vratih); tarnati
sleng zmerjati, psovati

swear^*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?

vēlitor -ārī -ātus sum (vēles) streljavkarsko napadati, streljavkati; od tod

1. bojevati se: calcibus Ap., lapidibus in aliquem Ap. lučati kamenje v koga, Veneris proeliis velitatus Ap.

2. metaf. bojevati se z besedami = (s)pričkati se, prepirati se, (s)kregati (se), (o)zmerjati, (o)psovati: Gell., nescio quid vos velitati estis Pl., velitari calumniis in aliquem, contra aliquem scurrilibus iocis Ap.

3. poskusiti (poskušati), skušati: armis Ap., periculum alicui Ap. pretiti, groziti komu.

vexō -āre -āvī -ātum (intens. k vehere?)

1. sem in tja gibati, premikati, gnati, poditi, dreviti, pehati, vleči, stres(a)ti ipd.: Vell., Gell. idr., venti vexant nubila O., quam (sc. Scyllam) fama secuta est … Dulichias vexasse rates V., navigia vexata Lucr.. venti vis … montis supremos … vexant Lucr., (sc. vector) per confragosa vexabitur Ci., Lact., in turba vexatus Suet. sem in tja pehan, clades regionum vexatarum T. (sc. terrae motu) Iust.

2. metaf.
a) koga nadlegovati, gnjaviti, stiskati, mučiti, trapiti, trpinčiti, grdo (nasilno) ravnati s kom, poškodovati, (po)kvariti: cum Hannibal Italiam vexaret Ca. ap. Gell., Caesar ad vexandos hostes profectus C., uxorem vexavistis, raptavistis Ci., cives vexati, verberati, necati Ci., vexare senatum Ci., rem publicam, omni scelere vexare rem pubicam Ci., quos locorum asperitas hostiliter vexavit L., vexati omnes … difficultate viae L., Antigonus saepe in itineribus vexabatur N., comae vexatae O. skodrani, rosae vexatae Mart. zmečkane, napol ovenele, aspera tussis fauces vexat Mart., quem humor vexat, vexari grandine Plin., immodicis imbribus terram vexari posse Sen. ph. lahko utrpi škodo, anser non dubitavit crus meum morsu vexare Petr., vexare vestem solo Petr. (o)guliti; od tod v obscenem pomenu: vexare maritum Petr., Mart., Aus.; abs.: rapere, trahere, vexare Aur. ropati, pleniti, stiskati; subst. pt. pf. vexāta -ōrum, n zmečkanine, udarnine, otiske, otiščanci, žulji ipd.: Cels., Plin.
b) occ. α) pokončati (pokončevati, pokončavati), (o)pustošiti, (o)pleniti, (o)globiti: Galliam, Gallorum agros C., agros vectigales vexatos, Sicilia vexata est a Carthaginiensibus, fana vexata, bello vastabitur Italia, vexabuntur urbe, vexare nobilium bona Ci., pecuniam S. zapravljati. β) (duševno) nadlegovati, mučiti, trapiti, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti: qui omnia divina vexarint Ci., vexare aliquem honestissimis condicionibus Ci., sollicitudo vexat impios Ci., cum (sc. Fulvia) … terroribus vexaretur N., conscientia mentem excitam vexabat S., mentem mariti vexare Iuv., conscientiā, invidiā vexari S. γ) (po)lotiti (lotevati) se koga, prevze(ma)ti koga, navda(ja)ti koga: civitatis mores luxuria vexabat S., me honoris cupido vexabat S. δ) (ustno ali pis(me)no) koga napasti (napadati), trdo prije(ma)ti, v nič dajati (devati) koga, kaj, (o)zmerjati, (o)psovati ipd.: vexare aliquem contumeliis, probris Ci., Cato Pisonem eis verbis vexavit Ci., vexatur Theophrastus et libris et scholis omnium philosophorum Ci., res eas, quas gesseram, vexare Ci.

vituperate [vitjú:pəreit] prehodni glagol
karati, grajati, (o)zmerjati; ostro kritizirati; (o)psovati