Franja

Zadetki iskanja

  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • mánjkati (-am)

    A) imperf.

    1. mancare, essere assente:
    manjkati pri pouku essere assente dalla lezione

    2. manjkati do mancare a:
    do svita manjkajo še tri ure all'alba mancano tre ore
    impers. malo je manjkalo, pa bi padel mancò poco che non cadessi

    3. (s smiselnim osebkom v genitivu: ne biti česa v zadostni meri) essere a corto di, non avere sufficiente, a sufficienza, difettare:
    manjka mu moči non ha forza sufficiente
    zmeraj mu manjka denarja è sempre a corto di denaro
    šalj. manjka mu kolesce v glavi gli manca qualche rotella
    samo tega se (še) manjka ci mancava soltanto questo
    do sedemdesetih mu ne manjka veliko è sulla settantina

    B) mánjkati se (mánjka se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v genitivu) non mancare, esserci a iosa:
    dobrih delavcev se ne manjka di buoni lavoratori ce n'è a iosa
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mrha samostalnik
    1. grobo, lahko izraža pozitiven odnos (spolno privlačna ženska) ▸ bige
    pohotna mrha ▸ kéjsóvár bige
    seksi mrha ▸ szexi bige
    Za dobro mrho se ne ozirajo le moški. ▸ Egy jó bige után nemcsak a férfiak fordulnak meg.

    2. izraža negativen odnos (škodoželjna, nesramna oseba) ▸ dög, szemét
    presneta mrha ▸ átkozott dög
    preračunljiva mrha ▸ számító dög
    domišljava mrha ▸ beképzelt dög
    lažniva mrha ▸ hazug dög
    prekleta mrha ▸ átkozott dög
    prevarantska mrha ▸ csaló szemét
    Zmeraj mora biti tako, kot ti hočeš, mrha sebična. ▸ Mindig úgy kell lennie, ahogy te akarod, te önző dög.

    3. izraža negativen odnos (o živali) ▸ gebe, girhes állat
    pasja mrha ▸ girhes kutya
    In nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. ▸ És nem utolsósorban itt van a ló, egy lusta, túl kicsi gebe, akit vesztésre tenyésztettek.
  • nad prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
    balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

    2. (za izražanje premikanja) a, su:
    iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
    planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

    3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
    čakati nad dve uri aspettare più di due ore
    ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
    letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
    noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
    vladati nad kom regnare su qcn.
    zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

    2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
    proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

    3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
    zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
    maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

    4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
    jokati nad kom piangere per uno
    uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
    zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
    pameten nad svoja leta assennato per la sua età
    biti (komu)
    kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
    pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
    imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • ne1

    A) pron.

    1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
    tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
    è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

    2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
    è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

    3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
    non ne vale la pena to se ne izplača
    ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

    B) avv.

    1. od tod, od tam:
    me ne vado subito grem takoj (od tod)

    2. pleon.
    te ne stai sempre solo si zmeraj sam
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • neponovljiv [è] (-a, -o) (enkraten) einmalig; (za zmeraj mimo) unwiederbringlich; (neposnemljiv) unnachahmlich
  • Nimmerwiedersehen: auf Nimmerwiedersehen za vedno, za zmeraj
  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota
  • odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

    1. andarsene, partire; emigrare:
    odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
    gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
    (izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
    oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

    2.
    oditi v pokoj andare in pensione
    oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
    odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
    pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
    pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso
  • omnis -e (etim. nedognana beseda)

    1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

    2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

    3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

    4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

    Opomba:

    1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

    2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.
  • pač

    1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

    2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
    pač ne halt nicht, nun einmal nicht

    3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
    to pač das schon

    4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

    5.
    pač pa jedoch, sondern

    6.
    pač kdo irgendwer, irgend jemand
    pač kaj irgend was
    pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
    pač kako irgendwie
    pač kje irgendwo
  • Pantalone3 m Pantalone (beneška maškara)
    PREGOVORI: chi paga è sempre Pantalone preg. zmeraj plača revež
  • perpetuitās -ātis, f (perpetuus) nenehen obstoj, nepretrgano trajanje, nepretrgani tek, neprekinjenost, stik, povezava, povezanost, nepretrganost, stalnost: vitae Ci. vse življenje, omnis consequentis temporis Ci., orationis, sermonis, verborum Ci., non ex singulis vocibus philosophi spectandi, sed ex perpetuitate atque constantiā Ci. po povezanosti in doslednosti načel, ad perpetuitatem Ci. na vse veke, za vselej, za vedno (zmeraj, zmerom); pl. konkr.: umbrosae et opacae perpetuitates Vitr. drug za drugim se vrsteči (izmenjaje se) senčnati in temni predeli pokrajine.
  • perpētuo agg.

    1. večen, neskončen:
    in perpetuo za zmeraj

    2. trajen, neprekinjen

    3. glasba
    moto perpetuo moto perpetuo

    4. star. dosmrten:
    carcere perpetuo dosmrtna ječa
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • preč [è]

    1. futsch, weg, hin (denar je preč das Geld ist weg/futsch); ab (glavo preč! Rübe ab!)
    kar je preč je preč hin ist hin
    za zmeraj preč aus und vorbei

    2. od začudenja:
    biti preč platt sein, wie vor den Kopf geschlagen sein
    | ➞ → proč