Franja

pele-mele m (fr.) pelmel, mešanica, zmes

permīxtiō -ōnis, f (permīscēre)

1. mešanje: dissensio civilis quasi p. terrae (inačica: naturae) S.; konkr. zmes, zmešanina, mešanica: superior Ci., vina marinis permixtionibus insaporare Cass.

2. zmešnjava, zmeda, zmedenost, zbloda, zbloja, metež: p. rei publicae Aur.

3. zmes, mešanica, mikstúra: Pall., Marc.

pot-pourri [popuri] masculin ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave; figuré zmes, mešanica; musique potpuri

pot-pourri tujka franc. m

1. kulin. potpuri

2. glasba venček; lit. zbirka raznih del

3. ekst. zmes, mešanica

salmagundi [sælməgʌ́ndi] samostalnik
ragú, razrezano meso z oljem, s kisom itd.
figurativno zmes, mešanica, kolobocija, godlja

salmigondis [salmigɔ̃di] masculin ragu iz pogretega mesa; figuré, familier mešanica, kolobocija, godlja, zmes

sartāgō -inis, f (sarcīre, sartum?)

1. kuhinjska posoda, nekakšna ponev, kozica, posoda, „kastróla“, kotlič, lonec, lonček, lončič: PLIN., IUV., AMBR.; occ. daritvena ponev (ponvica): AUG.

2. metaf. zmeda, zmešnjava, mešanica, zmes, mišmaš, zbroja: sartago loquendi PERS.; v besedni igri: veni Carthaginem et circumstrepebat me undique sartago flagitiosorum amorum AUG. peklenski kotel = peklenski ponor, peklenska mlaka.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

smjȅsa ž (ijek.), smȅsa ž (ek.) zmes: smjesa od bakra i srebra; smjesa različitih mišljenja

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

смесь f zmes, mešanica

смешение n zmešanje, zamenjanje; zmes;
с. понятий zmedenost pojmov

су́міш -і ж., zmés -í ž., méšanica -e ž.

alliage [aljaž] masculin zlitina; figuré nečista zmes

alliage léger, dur lahka, trda (težka) zlitina
sans alliage nezmešan
alliage de bien et de mal zmes dobrega in slabega

antigas

A) agg. invar. protiplinski:
maschera antigas plinska maska

B) m invar. protiplinski preparat, protiplinska zmes

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

argentán moški spol vrsta novega srebra, zmes bakra, niklja in cinka, pakfon

bariolage [-rjɔlaž] masculin, familier zmes barv, pisanost

confection¹ [kənfékšən] samostalnik
pripravljanje; mešanje; vkuhavanje; sladkarija; marmelada
medicina zdravilna zmes; modna kreacija, model, ženska konfekcija

congeriēs -ēī, f (congerere) znašanje, od tod

I. met.

1. kar je skupaj zneseno, kup, grmada: lapidum L., Plin., struis Plin., armorum T., silvae (gozdnih dreves) O.

2. occ.
a) skladovnica drv, grmada, lomača: Q., Cl., congerie e media tum primum cognita praepes subvolat O.
b) prvotna svetovna zmes, kaos: ubi dispositam, quisquis fuit ille deorum, congeriem secuit O.
c) nakopičena, obilna zaloga, odpad (stvari): rerum suarum Enn. —

II. pren.

1. zmetan kup, zmetana množina: venit aetas omnis in unam congeriem Lucan., c. bonorum Cl.

2. govorna podoba kopičenje (gr. συναϑροισμός): Q.