Franja

flāvēsco -ere (—) (—) (incoh. glag. flāvēre)

1. rumeneti, porumeneti: ne (ebur) longis flavescere possit ab annis O., fulvae tactu flavescit harenae O., flavescit haphe Mart.; poseb. o zorečem žitu, o listju: molli … flavescet campus arista V., folium (fagi) … celerrime flavescens Plin.; occ. spremeniti se v zlato: stramina flavescunt O.

2. plaveti, postajati plav: pariter flavescere mālae (coepere) O.

flavo agg. knjižno zlato rumen, plav

flavo medeno rumen, zlato rumen, rumenkast

Flittergold, das, nepravo zlato

fossick [fɔ́sik] prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno iskati, stikati; kopati zlato

Gold- zlat, zlato-

Goldbarren, der, zlata palica; zlato v palicah

Golddeckung, die, zlato kritje

Goldwaage, die, tehtnica za zlato; auf die Goldwaage legen figurativ posebno natančno pretehtati, dati na zlato vago

gualdo zlato rumen (zlasti vino)

hammochrȳsos (-us) ali ammochrȳsos (-us) -ī, m (gr. ἀμμόχρυσος) (h)amohriz, nam neznan dragulj, morda mačje zlato: Plin., Isid.

in-aurō -āre -āvī -ātum (in, aurum) pozlatiti (pozlačevati): parietes tamquam vasa inaurantur Plin., aes i. Vitr., Icti.; večinoma pt. pf. inaurātus 3 pozlačen: statua Ci., columna extrinsecus inaurata Ci., acanthus O., vestis O. ali palla i. Corn. z zlatom pretkana, pellis arietis i. Enn. zlato runo, omni patagio inauratior pavo Tert.; metaf. (šalj.) v zlato vdeti, z zlatom zaliti = obogatiti: puto te malle a Caesare consuli quam inaurari Ci. ep., te fortunae rivus inauret H.

klobòdan m (t. kylaptan, ar.)
1. zlata pena, nepravo zlato: žezla i krune careva lakrdijaša nisu nikad bile od suha zlata nego od -a
2. ekspr. slepilo

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lateous [lú:tiəs] pridevnik
rdečkasto ali oranžno rumen, zlato rumen

leucophorum -ī, n (gr. λευκοφόρον) lepilo za zlato = lepilo, s katerim se lepi zlato na les: Plin.

libáde -eta s (t. libade, ar.) žensko gornje oblačilo, do pasu, iz sukna, svile ali žameta, s širokimi rokavi, srebrno ali zlato vezeno

masse² [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

masse de mineur rudarsko kladivo
coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene

melado kot méd rumen; svetlo rjav, zlato rjav

mìskāl -ála m (t. miskal, ar.)
1. utežna mera, poldrugi dram, gl. dram
2. mera za zlato, 24 karatov