Franja

pretone [prí:toun] samostalnik
slovnica zlog ali samoglasnik pred naglašenim zlogom

scansion [skɑ̃sjɔ̃] féminin skandiranje; médecine motnja v izgovoru, ko se trga zlog od zloga

Senkung, die, (-, -en) zniževanje, znižanje; pogreznitev, pogrezanje, spuščanje, Geologie ugrezanje, des Gesteins: posedanje; Medizin des Magens, der Niere: povešenje, des Fußes: pogreznjenje, Senkung des Magens povešen želodec; Senkung der Niere povešena ledvica; (Grube) kotanja, depresija; in der Metrik: nepoudarjen zlog

short³ [šɔ:t] samostalnik
kratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a)
ekonomija deficit, primanjkljaj, manko
elektrika kratek stik
množina kratke hlače
množina stranski produkti

in short na kratko, skratka, z eno besedo
the long and the short of it is that... nakratko povedano je stvar ta, da...
Bob is short for Robert Bob je skrajšana beseda za Robert
he is called Joe for short na kratko mu rečejo Joe

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

solmizate [sɔ́lmizeit] neprehodni glagol
glasba vzeti kak zlog kot ime za vsako noto lestvice, solmizirati

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek

terminal² [tə́:minəl] samostalnik
meja, konec, kraj, vrh, zaključek
jezikoslovje končni zlog (črka, beseda)
tehnično vijak za stiskanje (zategovanje, zaviranje)
politika (v bateriji)
ameriško končna železniška postaja
univerza semestralni izpit

thesis² [ɵésis] samostalnik
prozodija teza; nenaglašen zlog

tonique [tɔnik] adjectif krepilen; grammaire poudarjen, naglašen; musique tonalen, zvočen; masculin krepčilno sredstvo, krepčilo; féminin (= note féminin tonique) osnovni ton; féminin, grammaire (= syllabe féminin tonique) poudarjeni zlog

Tonsilbe, die, naglašeni zlog

ultima [ʌ́ltimə]

1. (latinsko) pridevnik
zadnji, skrajni

ultima ratio zadnji izhod (zlasti uporaba sile)

2. samostalnik
jezikoslovje zadnji zlog (besede)

última ženski spol zadnji zlog besede

mi última (trg) moj zadnji dopis

upbeat [ʌ́pbí:t]

1. samostalnik
predtakt; poudarjeni zlog

2. pridevnik
figurativno optimističen, zabaven, s srečnim koncem (knjiga, film itd.)

vowel-like [váuəllaik] pridevnik
podoben samoglasniku, kot samoglasnik
fonetika ki tvori zlog ali zloge

ai, interj. tožbe (αἶ) ah! oh! podvojeno ai ai (αἶ, αἶ) ah! ah! ali oh! oh!: ipse suos gemitus foliis inscribit et AI AI flos habet inscriptum funestaque littera ducta est O. (ai je prvi zlog besede Aiax in se baje bere na listih neke cvetlice (perunike?), ki je vzklila iz krvi Hijacinta in Ajaka; prim. O. Metam. XIII, 397 in 398).

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

aphaeresis -is, f (gr. ἀφαίρεσις) odvzem, slovnična podoba, ko se začetku besede odvzame (odbije) kaka črka ali zlog (npr. lauda nam. alauda): slovničarji.

apocopa -ae, f: Prisc., in apocopē -ēs, f: Prob. idr. slovničarji (gr. ἀποκοπή) odpah, slovnična podoba, če se odpahne koncu besede kaka črka ali zlog (npr. bonu' nam. bonus, do' nam. domum).

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.