Franja

faktúra ž (lat. factura)
1. faktura, zgradba, ustroj umetniškega dela: faktura romana, pjesme, kompozicije
2. faktura račun: prodavač je kupcu ispostavio trgovačku -u za poslanu robu

formation [-sjɔ̃] féminin oblikovanje, tvorba, ustvaritev, formacija, formiranje; razvoj, nastanek; vzgoja, izobrazba; oblika, zgradba; organizacija; grupa; pluriel čete

en formation v formiranju
en formation serrée, dense, compacte (militaire) strnjen, gost
formation blindée, navale, aérienne (militaire) oklopna, pomorska, letalska enota
formation générale splošna izobrazba
formation des prix formiranje cen
formation professionnelle poklicna izobrazba
formation politique politična grupa (stranka)

frame¹ [freim] samostalnik
zgradba, sestav, sistem; postava, telo; okvir, obod; statve; stojalo; ogrodje, struktura; rastlinjak; (film) posamezen posnetek

frame of mind razpoloženje
a man of strong frame človek krepke postave

framework [fréimwə:k] samostalnik
ogrodje, sestav, zgradba; okostje

framework of the door oboj, podboj
in the framework v mejah

Gebäude, das, (-s, -) zgradba, stavba

Gebäudefläche, die, im Grundbuch: zgradba

Gefüge, das, (-s, -e) struktura, zgradba; tekstura; (Zusammensetzung) sestav, sestava, des Ackerbodens: zlog; (Satz) garnitura; (Kompetenzgefüge usw.) sistem; von Zellen: skupek, geistiges des Menschen: narava

geometria f

1. geometrija:
geometria euclidea, non euclidea evklidska, neevklidska geometrija
geometria descrittiva opisna geometrija

2. zgradba, struktura:
la geometria della Divina Commedia pren. zgradba Božanske komedije

Gestaltung, die, oblikovanje; (Form) oblika, podoba; (Aufbau) zgradba, ustroj; die Gestaltung der Dinge tako kot se stvari razvijajo/so se razvile

grádnja ž
1. zgradba
2. graditev, zidanje: gradnja kuća, stambenih objekata
3. graditev: gradnja alatki, automobila, turbina

grâđa ž
1. gradivo, snov: građa za povijest, istoriju naše književnosti
2. gradivo: - atoma, arhivska građa; jamska građa jamski les
3. zgradba, konstrukcija: čovjek jake -e

gràđevina ž zgradba, stavba: betonska, vodovodna, kaptažna -

hovel [hɔ́vəl] samostalnik
koliba, borna koča; (stožčasta) zgradba, v kateri je peč za porcelan

impalcatura f

1. gradb. (ponteggio) oder

2. lovstvo visoka preža

3. pren. zgradba:
l'impalcatura della società moderna zgradba sodobne družbe

4. zool., lovstvo rogovje (jelena)

Komposition, die, (-, -en) kompozicija; eines Musikwerkes: komponiranje, skladanje; Chemie zgradba, sestava; grammatisch: tvorba zloženk

luōgo m (pl. -ghi)

1. kraj, mesto; prostor:
far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
in luogo di namesto

2. področje, dežela; kraj, mesto:
i luoghi santi sveta dežela, Palestina
luogo deputato pren. najprimernejše mesto
sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

3. zgradba, del zgradbe:
luogo di culto cerkev
luogo di pena kaznilnica
luogo di decenza stranišče
luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
fuori luogo neprimeren
aver luogo goditi se

5. mesto (v nekem zaporedju):
in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
in primo luogo predvsem

6. odlomek (knjige, spisa):
luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše

māchina -ae, f (izpos. iz dor. μαχανά = μηχανή) stroj, ogrodje, konstrukcija

1. umetno sestavljeno delo, izdelek, zgradba, sestava, ustroj: mundi Lucr.

2. vsaka mehanična naprava, s katero se omogoči ali olajša kako gibanje, stroj, naprava, priprava, škripec, valj, vitel, vitlo, vzvod, dvigalo: Pl., Ci., Col., Icti., torquet machina lignum H. vitel, trahunt machinae carinas H. valji; poseb. oblegovalna naprava, oblegovalni stroj (katapulti, oblegovalni stolpi itd.): V., L., vineis, turribus et machinis omnium generum urbem expugnare L.; pren.: hanc … legem ad illius opes evertendas, tamquam machinam, comparari Ci., iisdem machinis sperant me posse labefactari Ci.; occ.
a) ogrodje, stavbna konstrukcija, (gradbeni, stavbni, delovni, zidarski) oder, (o)gredje, ogrodje: Varr. ap. Non., Vitr., machinae aedificationum Plin., de machinā cadere Icti.
b) slikarsko stojalo: in machinis pingere Plin.
c) oder, podest, na katerem so bili razstavljeni sužnji, namenjeni za prodajo: amicam de machinis emit Q. Ci.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, ukana, lest: Pl., Pac. ap. Fest., Q., et omnes adhibeam machinas ad tenendum adulescentulum Ci., nec quem dolum ad eum aut machinam commoliar, scio quidquam Caecil. ap. Ci.

make¹ [méik] samostalnik
delo, izdelovanje
ekonomija izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona
tehnično vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe)
elektrika spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kart

our own make naš izdelek
of best English make najboljše angl. kvalitete
is this your own make si to sam naredil?
elektrika to be at make biti spojen
sleng to be on the make biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)
britanska angleščina, navtika make and mend prost čas za mornarje

mould¹ [mould] samostalnik
britanska angleščina kalup; šablona, vzorec; zgradba (telesa), postava, (zunanja) oblika; kokila
figurativno značaj, narava, karakter; módel, posoda za peko
geologija odtis (okamenine)

figurativno cast in the same mould istega kova
figurativno cast in heroic mould junaškega kova
mould candle ulita sveča
female mould matrica
male mould patrica

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.