Franja

lakorjèčiv -a -o (ijek.), lakorèčiv -a -o (ek.) zgovoren; -ōst ž zgovornost

lapàtljiv -a -o zgovoren, gobezdav: da nas bog čuva jezika -a

limbút -ă (-ţi, -te) adj. klepetav, zgovoren, jezičen

locuaz (množina: -ces) zgovoren, klepetav

locūtilis -e (loquī) zgovoren: Ap.

loquace [lɔkas, lɔkwas] adjectif zgovoren, gostobeseden

femme loquace zgovorna ženska

loquace agg. zgovoren, klepetav

loquacious [lɔkwéišəs] pridevnik (loquaciously prislov)
zgovoren, blebetav

loquāx -ācis, adv. loquāciter (loquī) zgovoren, govorljiv, gostobeseden, besedljiv, razgovoren, klepetav, blebetav, jezičen (naspr. mutus, tacitus): convivae Varr. fr., loquax magis quam facundus S. fr., senectus est naturā loquacior Ci., homo … loquacissimus obmutuit Ci., loquacem esse de aliquo Pr., alicui loquaciter respondere Ci., scribetur tibi forma loquaciter et situs agri H.; adv. komp. loquācius: Aug., Paul. Nol.; z gen.: mendaciorum loquacissimus Tert.; o živalih: ranae loquaces V. regljajoče, kvakajoče, avium loquaciores quae minores Plin.; metaf. o neosebnih subj.: epistula Ci. ep., Aug., quae (sc. ars) in excogitandis argumentis muta nimium est, in iudicandis nimium loquax Ci., nidus l. V. polno čivkajočih mladičev, stagna loquacia V. hrupne (zaradi žabjega regljanja), lymphae l. H. žuboreče, fama O., vultus O. govoreč, živ, oculi Tib. žive, izrazite.

magniloquēnte agg.

1. zgovoren

2. slabš. gostobeseden; nabuhel, nabrekel

mitteilsam zgovoren

multiloquo agg. knjižno zgovoren

parlador zgovoren, blebetav

parlanchín zgovoren, gostobeseden

parlanchín m blebetač

parlant, e [parlɑ̃, t] adjectif govoreč; ki ima dar govora; familier zgovoren; izrazit, živ

cinéma masculin, film masculin parlant zvočni film, kino
horioge féminin parlante ura, ki napoveduje ure
il n'est pas très parlant on ni preveč zgovoren
portrait masculin parlant izredno podoben, živ portret
preuves féminin pluriel parlantes zgovorni dokazi (ki ne potrebujefo komentarja)

parlante

A) agg.

1.
ben parlante ki dobro, pravilno govori

2. pren. jasen, očiten, zgovoren:
prova parlante zgovoren dokaz

3. pren. živ, izrazit

B) m, f govorec

parlante zgovoren, blebetav

mesa parlante (spiritistično) premikanje (trkanje) mize
película parlante, film parlante zvočni film
máquina parlante gramofon

parleur, euse [parlœr, öz] adjectif zgovoren; masculin, féminin govorec, besednik; zgovorna oseba; blebetač, -čka

beau parleur (vieilli) zgovoren človek, kdor rad dela lepe fraze, frazari
haut-parleur masculin zvočnik

prìčljiv -a -o zgovoren; -ōst ž zgovornost

rȁzgovōran -rna -o, dol. rȁzgovōrnī -ā -ō
1. zgovoren: razgovoran čovjek
2. pogovoren, zboren