Franja

obere gornji, zgornji, višji; die obere Elbe gornja Laba, gornji tok Labe; die oberen Zehntausend zgornjih desettisoč

Oberfeuer, das, [Schiffahrt] Schifffahrt zgornji svetilnik

Obergesenk, das, Technik zgornji utop

Obergut, das, beim Tabak: zgornji listi

Oberhaupt, das, poglavar; Baukunst, Architektur zgornji nivo

Oberhaus, das, zgornji dom; Sport prva liga

Oberkörper, der, trup, zgornji del telesa

Oberlage, die, Sport zgornji položaj

Oberlauf, der, zgornji tok

Obermesser, das, zgornji nož

Oberschnabel, der, Tierkunde zgornji del kljuna

Oberstimme, die, Musik zgornji glas

Oberwalze, die, zgornji valj

Oberwelt, die, zgornji svet

òglāvlje s
1. naglavna ruta: izlazi mlada medu druge svoje -a bijela
2. zastar. kapitél, zgornji zaključni del stebra
3. del kolesa, kateri spaja pesto s platiščem: oglavlje se izraduje kao puna, ili zbog olakšanja, kao izbušena ploča s oblikom vijenca odn. od žbica

over¹ [óuvə] pridevnik
zgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)

overhead¹ [óuvəhed] pridevnik
nadzemeljski, zgornji, vzdignjen, višji, nadglaven
ekonomija splošen, skupen, pavšalen

britanska angleščina overhead railway nadcestna železnica
tehnično overhead crane tekalni žerjav
elektrika overhead wire vozni električni vod
ekonomija overhead price pavšalna cena

peak¹ [pi:k] samostalnik
vrh (hriba itd.), konica
figurativno vrhunec
matematika, fizika najvišja točka, največja vrednost (peak of oscillation največja oscilacija)
največja obremenitev (npr. električnega omrežja)
ekonomija najvišja cena; ščitek (pri čepici)
navtika zgornji rogel jedra, zoženi del ladje na konceh

peak season vrhunec sezone
peak (traffic) hours prometne konice
at the peak of happiness na vrhuncu sreče
tehnično to reach the peak doseči vrh

Pomptīnus¹ 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.

prae-cordia -iōrum, n (prae in cor)

1. prečna opna, ki loči v trebušni duplini srce in pljuča od drobja, (trebušna) prepona, trebušna mrena, branica, mrena ob srcu, sicer imenovana diaphragma: Plin., Plato cupiditatem subter praecordia locavit Ci.

2. sinekdoha
a) prsna votlina, prsi: coit in praecordia sanguis V., spiritus remanet in praecordiis L., dura in terra ponunt praecordia O. trde prsi (napeto, trdo kožo), multus ore toto rubor exaestuante ex imis praecordiis sanguine Sen. ph., quod a praecordiis uterum (trebušna votlina) diducit Cels.
b) trebušna votlina, želodec, trebuh, trebušje, drob, drob(ov)je, čreva: anulus in praecordiis piscis inventus Ci., fisso transit praecordia ligno V., leni praecordia mulso prolueris H., praecordia vocamus uno nomine exta in homine Plin.
c) = gr. τὰ ὑποχόνδρια zgornji del trebuha, žlička, nadtrebušje pod rebri: Cels.

3. meton.
a) (kot gr. φρένες) prsi, srce (kot središče občutkov in želja): si preces ferrea praecordia tangunt O., redit in praecordia virtus V., aperit praecordia Liber H.
b) duh, mišljenje: stolidae praecordia mentis O.

Opomba: Sg. praecordium -iī, n: Isid.