Franja

Theatergeschichte, die, zgodovina gledališča

Überlieferungsgeschichte, die, zgodovina tradiranja/posredovanja

Universalgeschichte, die, svetovna zgodovina

Vegetationsgeschichte, die, Pflanzenkunde zgodovina vegetacij(e)

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

Weltgeschichte, die, svetovna zgodovina

Wissenschaftsgeschichte, die, zgodovina znanosti

world history [wə́:ldhístəri] samostalnik
svetovna zgodovina

Wortgeschichte, die, zgodovina besed, razvoj besed

Zeitgeschichte, die, sodobna (in polpretekla) zgodovina

истмат m = история материализма zgodovina materializma

словесность f (zast.) slovstvo; slovstvena zgodovina; (pren.) besede (namesto dejanj)

Acīlius 3 Acilij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki mu pripadajo Aviolae, Balbi in Glabriones. Poseb. znani so:

1. M.' Acilius Glabrio Manij Acilij Glabrion, tr. pl. l. 201, pretor l. 196; kot konz. l. 190 je premagal Antioha in Etolce: Varr., L.; po njem lex Acilia Ci. Acilijev zakon (de repetundis).

2. C. Ac. Glabrio Gaj Acilij Glabrion; okoli l. 156 je napisal zgodovino druge punske vojne v gr. jeziku, delo je polatinil Klavdij Kvadrigarij: Ci., L., Gell.

3. M.' Ac. Glabr. Manij Acilij Glabrion, pretor l. 70, konz. l. 67: Ci.

4. Ac. Glabr. Acilij Glabrion, konz. s Trajanom, usmrčen l. 95 po Kr. na povelje ces. Domicijana, ki ga je sumničil zaradi novotarij: Iuv., Suet. — Od tod adj. Acīliānus 3 Acilijev: annales Ac. L. zgodovina G. Acilija Glabriona = Ac. libri L.

agrar|en (-na, -no) agrarisch; Agrar- (dežela das Agrarland, prebivalstvo die Agrarbevölkerung)
agrarna politika die Bodenpolitik
agrarno pravo die Agrarverfassung, das Bodenrecht
agrarna tehnika die Landtechnik
agrarna zgodovina die Landwirtschaftsgeschichte

ammaestrare v. tr. (pres. ammaēstro)

1. učiti, uriti, vzgajati:
ammaestrare nel canto učiti petja
la storia ammaestra zgodovina uči

2. dresirati

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

anecdotique [-tik] adjectif anekdotičen; péjoratif nebistven, ki ni splošno zanimiv

histoire féminin anecdotique zgodovina v anekdotah

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

baročen pridevnik
1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokkOd neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
Povezane iztočnice: baročna trobenta

2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokkČe imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.