Franja

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

ekspresionizem samostalnik
umetnost (umetnostna smer) ▸ expresszionizmusPovezane iztočnice: abstraktni ekspresionizem, nemški ekspresionizem, pozni ekspresionizem, zgodnji ekspresionizem

ēripiō -ere -ripuī -reptum (ē in rapere)

1. iztrg(ov)ati, odtrg(ov)ati, izdreti (izdirati): familiaris sui telum eripuit N. Od kod? z abl.: ensem vaginā, ferrum vaginā V., viscera vivis (pecudibus) eripiunt V.; s praep.: tibias ex ore Pl., deos ex aedibus suis Ci., sacra ex incendio L. epit., faces de manibus Ci., torrem ab igne O., ensem a femine V.; pesn.: orationem alicui ex ore Pl., ali vocem ab ore loquentis V. vzeti komu besedo iz ust, sam spregovoriti, eripiunt subito nubes caelumque diemque ex oculis V. zakrijejo in zatemnijo nebo; z dat. personae: tune hinc eripiare mihi? V. ti da bi mi ušel? oculis eripi O. izginiti izpred oči, oculos alicui eripere. H.

2. vzeti, po sili vzeti, jemati, ugrabiti, upleniti, uropati: ne lucem hanc eripere cupiat Ci., scaphia confiteris erepta? Ci., mortalem formam eripere V., prospectum oculis, mentem, auxilium, coniugem V., pecuniam alicui, animam, vitam S., victoriam ex manibus, legis praesidium, probitatem, faciundi licentiam S., velis armentisque ereptis omnis usus navium uno tempore eriperetur C.; s praep.: hereditas erepta a liberis Ci., ornamenta ex fanis erepta Ci.; tudi z dat.: eripies pupillae togam? Ci., eripere pellem iuvenco V. odreti ga, pudicitiam militi Ci.; pren.: hunc mihi timorem eripe Ci., errorem, dolorem eripere Ci., posse loqui eripitur O. vzame se ji možnost govorjenja; occ. (o usodi, smrti idr.) koga ugrabiti, pobrati; poseb. pogosto v pass., ki se bolje sloveni z act.: quae virum … subito de sinu civitatis eripuit Corn., saevus et illum exitus eripuit Iuv., lux et eum ereptura vitā Amm..; ereptus fato V., uxorem sibi fato ereptam L., si fatis erepta fuisses O., in ipso robore aetatis eripior Cu. in flore aetatis ereptus rebus humanis (dat.) Cu. človeštvu (svetu) odvzet, paene vobis ereptus sum Cu.; tudi abs.: primā erepta iuventā est V. v zgodnji mladosti, erepto patre Cu. po očetovi smrti, Scipio … ereptus, vivit tamen Ci. čeprav mrtev, vendar živi, primis coniux ereptus in annis Val. Fl., matre mihi ereptā Q., Marcellum flagrantibus plebis studiis intra iuventam ereptum T., morte ereptus Amm., v pomenu usmrtiti, v pass.: reppulit erepto cunei ductore Menalca Stat.

3. odtegniti koga čemu, oteti koga (kaj) iz česa, rešiti koga (kaj) koga, česa, osvoboditi koga (kaj) česa, od česa: eripe me Val. Fl.; (redko) s samim abl.: eripere flammā (igne O.) Palladium Ci. oteti iz ognja; pren.: se flammā eripere Ci.: s praep.: eripere aliquem ex istorum insidiis et mucronibus Ci., aliquem e flamma atque ferro ac paene ex faucibus fati Ci., servos ex media morte Ci., se ex pugna, se ex infamia, se ex hoc iudicio vi Ci., eripere aliquem ex (e) periculo C., S., ereptus e manibus hostium C., me ex manibus impiis eripite S., eripere aliquem ex manibus impiorum Cu., aliquem ex servitute S., aliquem ex obsidione L., eripere se ab illa miseria Ci., filium a morte Ci., de severitate istum Ci., aliquem de Macedonum manibus Val. Max.; aliquem umeris (abl. instrumenti, na ramah) per flammas et tela V.; z dat.: civitatem periculis ereptam esse S., eripere aliquem morti, se leto V., se pugnae V., se hosti L., se hosti fugā Cu., se sequentibus L. odtegniti se zasledovalcem, fatis eripi O., eripi praesenti periculo Cu., eripere se calamitatibus, se huic servituti Sen. ph., qui te legibus atque urnae dira eripuere minanti Sil., se quam primum contumeliis eripere Suet.; pesn.: eripe te morae H. odtegni se obotavljanju = ne obotavljaj se, nutans distorquensque oculos, ut me eriperet H. da bi me rešil (nadležnega spremljevalca), eripe fugam V. reši si možnost bega = reši se, dokler je še čas, vix tamen eripiam (= impediam), … velis quin … H., illis eriperes verbis mihi sidera caeli lucere Tib. bi me mogel pripraviti ob vero, da … svetijo. S finalnim stavkom: per eos se eripuit, ne causam diceret C. se je odtegnil zagovoru (sodni obravnavi).

Eurydicē -ēs, f (Εὐρυδίκη)

1. Evridika , žena Orfeja, ki jo je hotel po njeni zgodnji smrti s svojimi čarobnimi pesmimi rešiti iz podzemlja. Pluton mu je prepovedal ozreti se po njej, dokler ne pride spet na svet. Toda Orfej se ni zmogel držati prepovedi, ozrl se je in Evridika mu je izginila izpred oči: V., O., Hyg., Sen. tr.

2. Danajeva hči: Hyg.

3. sužnja Reje Silvije: Enn. ap. Ci.

4. mati Filipa II., mak. kralja: N., Iust.

5. Aridejeva žena: Iust.

6. žena Ptolemaja Filopatorja: Iust.

7. Lizimahova žena: Iust.

8. Gencijeva žena: L.

kapitaliz|em moški spol (-ma …) der Kapitalismus (državni Staatskapitalismus, zgodnji Frühkapitalismus, pozni Spätkapitalismus)

krompir¹ moški spol (-ja …) rastlinstvo, botanika die Kartoffel, južnonemško: der Erdapfel
sladki krompir die Süßkartoffel
jedilni krompir die Speisekartoffel
-kartoffeln (s peteršiljem Petersilienkartoffeln, v oblicah Pellkartoffeln, pražen Bratkartoffeln, Röstkartoffeln, slan Salzkartoffeln, zgodnji Frühkartoffeln)
semenski krompir Saatkartoffeln množina, das Kartoffelpflanzgut, die Pflanzkartoffel
…krompirja/za krompir Kartoffel-
(pridelek die Kartoffelernte, pridelovanje der Kartoffelanbau, sadilnik die Kartoffelpflanzmaschine, spravilo die Kartoffelernte, spravljalnik die Kartoffelerntemaschine, vreča der Kartoffelsack, proizvod iz krompirja das Kartoffelerzeugnis, odtiskovanje s krompirjem der Kartoffeldruck, lupilnik za krompir der Kartoffelschäler)
neumen kmet ima debel krompir dumm hat's meiste Glück

krompír potato, pl potatoes; pogovorno spud

krompír v oblicah potatoes in their skins (ali jackets)
pečen neolupljen krompír potatoes baked in their skins (ali jackets)
pečen, pražen roast, baked, fried potatoes
ocvrt krompír French fried (ali chipped) potatoes, chips, ZDA french fries
zmečkan krompír mashed potatoes
semenski krompír seed potatoes
zgodnji krompír early potatoes
lupiti krompír to peel potatoes
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompír pogovorno mugs for luck, arhaično fools have good fortune

krompír pomme ženski spol de terre , familiarno patate ženski spol

kuhan krompir pommes de terre à l'eau (ali bouillies)
krompir v oblicah pommes de terre en robe des champs
ocvrt krompir pommes (de terre) frites
pečen krompir pommes de terre au four
pražen krompir pommes de terre sautées
zmečkan krompir purée ženski spol de pommes de terre, pommes de terre en purée
dehidrirani krompir pommes de terre déshydratées
lupiti krompir éplucher (ali peler) des pommes de terre
kopati krompir arracher des pommes de terre
saditi krompir planter des pommes de terre
zgodnji krompir pommes de terre nouvelles

krompír patata f ; A papa f

kuhan (dušen, pražen, ocvrt, zgodnji) krompir patatas pl cocidas (guisadas, salteadas, fritas, tempranas)
pečen krompir patatas al horno
krompir v oblicah patatas con cáscara (ali cocidas con cáscara ali cocidas sin pelar)
zmečkan krompir puré m de patatas, patatas machacadas
lupiti krompir mondar (ali pelar) patatas
semenski krompir patata de siembra
dehidrirani krompir patatas deshidratadas

moyen-âge [mwajɛ̃naž] masculin sreunji vek (467-1453)

le haut moyen-âge zgodnji srednji vek
le roman moyen-âge srednjeveški roman

nadjaz samostalnik
psihologija (o ponotranjenih normah) ▸ felettes én

pomlád spring, springtime

v pomládi in spring
v zgodnji pomládi in early spring
ena lastovka še ne naredi pomládi one swallow does not make a summer

pomme [pɔm] féminin jabolko; glava (solate, zelja); populaire glava; (okrogel) gumb

aux pommes (populaire) tiptop, zelo lepo
(populaire) ma pomme, sa pomme jaz, on
pomme d'Adam (anatomie) Adamovo jabolko
pomme d'amour paradižnik
pomme d'arrosoir škropilo (pri škropilnici)
pommes blanches olupljen in v slani vodi kuhan krompir
pomme à cidre, à couteau, d'été, d'hiver jabolko za jabolčnik, namizno, zgodnje, zimsko jabolko
pomme de discorde jabolko spora
pommes pluriel frites ocvrt krompir
pommes mousseline, neige piré krompir, zmečkan krompir
pomme de pin smrekov storž
pomme sautées pečen, pražen krompir
pomme de terre krompir
pommes de terre potagères, fourragères jedilni, krmilni krompir
pommes de terre primeurs zgodnji krompir
pommes de terre en robes de chambre krompir v oblicah
compote féminin de pommes jabolčni kompot
jeter des pommes cuites à quelqu'un (figuré) izžvižgati koga
éplucher des pommes de terre olupiti krompir
se sucer la pomme (populaire) poljubiti se
tomber dans les pommes (populaire) pasti v nezavest

posev [è] moški spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Aussaat (pozni Spätaussaat, zgodnji Frühaussaat)

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

premonitory [primɔ́nitəri] pridevnik (premonitorily prislov)
svarilen

medicina premonitory symptom zgodnji simptom

primerizo začetniški; zgodaj zrel

patatas primerizas zgodnji krompir
primerizo m začetnik, novinec, prvenec

sifilis samostalnik
medicina (bolezen) ▸ szifilisz, vérbajPovezane iztočnice: kongenitalni sifilis, pozni sifilis, primarni sifilis, prirojeni sifilis, sekundarni sifilis, terciarni sifilis, zgodnji sifilis, endemski sifilis

spomlád spring, springtime

na spomlád in spring
lansko (prihodnjo) spomlád last (next) spring
v zgodnji spomládi in early spring

spring¹ [spriŋ]

1. samostalnik
pomlad (tudi figurativno)

in early spring v zgodnji pomladi
the spring of life mladost

2. pridevnik
spomladanski