Franja

trepalnica samostalnik
ponavadi v množini (dlaka) ▸ szempilla

usnj|e srednji spol (-a …)

1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
proizvodnja usnja die Lederherstellung
iz jelenjega usnja hirschledern
iz svinjskega usnja schweinsledern
torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
lice usnja der Narben
rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
čistiti/brisati z usnjem ledern
prevlečen z usnjem beledert

2.
umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai

3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
vezan v usnje ganzledern
v usnje vezana knjiga der Lederband

úsnje (-a) n

1. cuoio, pelle:
goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
surovo usnje cuoio crudo
spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
tovarna usnja fabbrica di pellame
čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
vezano v usnje rilegato in pelle

2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.

vrenj|e² [ê] srednji spol (-a …) kemija (fermentacija) die Gärung (alkoholno alkoholische Gärung, mlečnokislinsko Milchsäuregärung, maslenokislinsko Buttersäuregärung), der Gärungsvorgang, die Vergärung
spodnje vrenje Untergärung
vrenje v steklenici die Flaschengärung
zgornje/vrhnje vrenje die Obergärung
… vrenja Gärungs-
(čas die Gärungszeit, povzročitelj der Gärungserreger, produkt das Gärungsprodukt)
ki sproža vrenje gärungserregend
ki zavira vrenje gärungshemmend
sposoben za vrenje gärungsfähig
sposobnost za vrenje die Gärungsfähigkeit

zgornja fermentacija stalna zveza
v pivovarstvu (o vrenju kvasovk) ▸ felső erjesztés

zgórnji upper, above

zgórnji del upper part
zgórnje nadstropje the upper storey
stanujejo v zgórnjem nadstropju they live on the floor above
Zgornji (Lordski) dom upper house, VB the House of Lords
zgórnji Ren the upper Rhine
zgórnji tek Temze the headwaters (ali the upper reaches) of the Thames
zgórnja ustnica upper lip
zgornjih deset tisoč (figurativno) the upper ten (thousand)

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello

πόλις, ἡ, ep. πτόλις [Et. staroindsko pūr, púra-m, trg, trdnjava. – Obl. at. πόλεως, πόλει, πόλιν, πόλι; πόλεις, πόλεων, πόλεσι, πόλεις; ep.: gen. πόλιος, πτόλιος, πόληος, dat. πόληι, πτόλεϊ, acc. πτόλιν, pl. πόλιες, πόληες, πολίων, πολίεσσι, πόλιας, πόληας; ion.: dat πόλι, pl. πόλισι, acc. πόλις; poet. gen. sg. πόλεος]. 1. mesto; pos. a) glavno mesto (Atene, Troja); b) mestni grad, zgornje (utrjeno) mesto (= ἀκρόπολις); c) trdnjava; d) rojstno mesto. 2. domača dežela, domovina, občina, (svobodna) država; τὰ τῆς πόλεως (πράγματα) državne zadeve, državni posli, državna uprava. 3. meščani, državljani.