-
grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege
-
hēliotropium -iī, n (gr. ἡλιοτρόπιον)
1. bot.
a) heliotrop(ij), (po)sončnica (čisto lat. solstitialis herba): Varr., Plin., Isid.
b) heliotrop(ij), neka vrsta endivije: P. Veg.
2. dragulj heliotrop(ij), naš zeleno in rjavo progasti jaspis: Plin., pri Prisc. imenovan heliotropius lapis, pri M. heliotropios gemma.
-
idēa f
1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja
2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne
3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela
4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja
5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar
6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov
7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si
8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!
9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
-
Licht, das, (-es, -er) svetloba (künstliches, natürliches umetna, naravna); (Lampe) luč; Jagd oko; offenes Licht plamen; grünes Licht zelena luč; grünes Licht geben dati zeleno luč; figurativ svetloba, luč; Licht machen prižgati luč; Licht werfen auf metati luč (na), osvetljevati (kaj); figurativ kein (gutes) Licht werfen kazati v (slabi) luči; Licht in eine Sache bringen osvetliti (stvar); das Licht scheuen bati se luči; ans Licht bringen odkriti, razkriti, spraviti na dan; ans Licht kommen priti na dan; bei Lichte besehen če natanko pogledamo, pravzaprav; gegen das Licht proti luči; gegen das Licht halten podržati proti luči; hinters Licht führen zavajati, zavesti, varati, prevariti; im rechten Licht v pravi svetlobi, figurativ v pravi luči/osvetljavi; im ungünstigen/günstigen Licht figurativ v neugodni/ugodni luči; im Lichte stehen stati na luči, figurativ škodovati; sich selbst im Lichte stehen škodovati samemu sebi; ins Licht setzen poudariti, poudarjati; ins rechte Licht setzen prav osvetliti, osvetliti s prave strani; ins falsche Licht stellen napačno/narobe osvetliti; in ein lächerliches Licht stellen prikazati v smešni luči; jemandem ein Licht aufstecken odpreti (komu) oči, (tadeln) okarati; jemandem geht ein Licht auf (komu) se posveti; kein Licht sein ne biti (posebna) luč; sein Licht nicht unter den Scheffel stellen ne dajati luči pod mernik; das Licht der Welt erblicken uzreti luč sveta
-
lístje feuillage moški spol , feuilles ženski spol množine , frondaison ženski spol
z listjem pokrit couvert de feuilles, feuillu
suho (uvelo) listje feuilles séches ali mortes (fanes ženski spol množine)
zeleno listje feuillage vert, verdure ženski spol
trtno listje feuille (ali feuillage) de vigne, pampres moški spol množine
kot listja in trave légion ženski spol
-
luč3 ženski spol (-i …)
1. pri avtomobilu: der Scheinwerfer
dolga luč das Fernlicht
kratka luč abgeblendetes Licht, das Abblendlicht
parkirna luč die Parkleuchte, das Standlicht
zavorna luč die Bremsleuchte, das Bremslicht, das Stopplicht, dodatna: Zusatzbremsleuchte
luč za vzvratno vožnjo der Rückfahrscheinwerfer
zadnja luč das [Schlußlicht] Schlusslicht
utripajoča luč der Warnblinker, das Blinklicht, die Warnblinkanlage
modra luč das Blaulicht
peljati z modro lučjo mit Blaulicht fahren
vklopiti/izklopiti dolgo luč aufblenden/abblenden
brez luči unbeleuchtet
dajati komu znake z lučjo (jemanden) anblinken
vključiti smerno luč ein Blinkzeichen geben
2. na semaforu: das Licht, die Phase (rdeča Rotphase, Rotlicht, rumena Gelbphase, Gelblicht, zelena Grünphase, grünes Licht)
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder
figurativno dati zeleno luč grünes Licht geben
-
lúč (-í) f
1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua
2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)
3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente
4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante
5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione
7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente
-
miz|a1 ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen
-
míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
-
mošnja samostalnik1. (vrečka) ▸
erszény, zacskópolna mošnja ▸ teli erszény
mošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszény
mošnja denarja ▸ egy zacskó pénz
mošnja za tobak ▸ dohányzacskó
seči v mošnjo ▸ erszényébe nyúl
usnjena mošnja ▸ bőrerszény
Izpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.
2. (denarna sredstva) ▸
kincstár, pénztárca, erszénypolna mošnja ▸ teli kincstár, teli kassza
prazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kassza
Rusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.
proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstár
državna mošnja ▸ államkincstár
razvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébe
odpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényét
seči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébe
mošnja denarja ▸ pénzzel teli erszény
Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.
3. (del telesa) ▸
herezacskóspustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszáll
Dimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.
-
oaza samostalnik1. (območje v puščavi) ▸
oázispuščavska oaza ▸ sivatagi oázis
oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén
2. (ozelenel prostor) ▸
oáziszelena oaza ▸ zöld oázis
Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
idilična oaza ▸ idilli oázis
prava oaza ▸ igazi oázis
oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.
3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸
oázisoaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
mirna oaza ▸ nyugodt oázis
ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
oaza svobode ▸ szabadság oázisa
Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru -
oceánico oceanski
verde oceánico zeleno morska barva
-
odéti (odénem) | odévati (-am)
A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria
B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
odeti se v sen sprofondare nel sonno
-
persistént -ă (-ţi, -te) adj.
1. vztrajen, nenehen, stanoviten
□ frunze persistente vedno zeleno listje
2. trmast, trdovraten
-
pobárvati colorer ; (lase, blago) teindre; peindre
pobarvati se se peindre, se teindre
pobarvati blago teindre un tissu
pobarvati si lase se teindre (les cheveux)
lase si svetlo pobarvati se décolorer les cheveux
pobarvati si ustnice se mettre du rouge aux lèvres
modro, rdeče, zeleno pobarvati colorer (ali teindre, peindre) en bleu, rouge, vert
dati pobarvati faire teindre
-
pobárvati teñir
modro (rdeče, zeleno) pobarvati teñir de azul (de rojo, de verde); (papir, steklo) colorar; (blago, lase) teñir
-
prelívati transvaser, décanter, déverser, épandre ; (kri, solze) verser, répandre
prelivati se chatoyer
prelivati kri verser (ali répandre) le sang
prelivati se v zeleno tirer sur le vert
prelivna cev (tehnika) trop-plein moški spol
prelivajočih se barv moiré, (blago) ondé
-
pri|ti1 (-dem) prihajati
1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten
3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen
4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen
5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti4
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück
-
príti (prídem) perf. ➞ prihajati
1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario
2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione
3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia
4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene
5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due
6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare
7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba
8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?
9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia
10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare
11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?
12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
-
prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.
1. accendere:
prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti
2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.