Franja

Zadetki iskanja

  • grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege
  • hēliotropium -iī, n (gr. ἡλιοτρόπιον)

    1. bot.
    a) heliotrop(ij), (po)sončnica (čisto lat. solstitialis herba): Varr., Plin., Isid.
    b) heliotrop(ij), neka vrsta endivije: P. Veg.

    2. dragulj heliotrop(ij), naš zeleno in rjavo progasti jaspis: Plin., pri Prisc. imenovan heliotropius lapis, pri M. heliotropios gemma.
  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • Licht, das, (-es, -er) svetloba (künstliches, natürliches umetna, naravna); (Lampe) luč; Jagd oko; offenes Licht plamen; grünes Licht zelena luč; grünes Licht geben dati zeleno luč; figurativ svetloba, luč; Licht machen prižgati luč; Licht werfen auf metati luč (na), osvetljevati (kaj); figurativ kein (gutes) Licht werfen kazati v (slabi) luči; Licht in eine Sache bringen osvetliti (stvar); das Licht scheuen bati se luči; ans Licht bringen odkriti, razkriti, spraviti na dan; ans Licht kommen priti na dan; bei Lichte besehen če natanko pogledamo, pravzaprav; gegen das Licht proti luči; gegen das Licht halten podržati proti luči; hinters Licht führen zavajati, zavesti, varati, prevariti; im rechten Licht v pravi svetlobi, figurativ v pravi luči/osvetljavi; im ungünstigen/günstigen Licht figurativ v neugodni/ugodni luči; im Lichte stehen stati na luči, figurativ škodovati; sich selbst im Lichte stehen škodovati samemu sebi; ins Licht setzen poudariti, poudarjati; ins rechte Licht setzen prav osvetliti, osvetliti s prave strani; ins falsche Licht stellen napačno/narobe osvetliti; in ein lächerliches Licht stellen prikazati v smešni luči; jemandem ein Licht aufstecken odpreti (komu) oči, (tadeln) okarati; jemandem geht ein Licht auf (komu) se posveti; kein Licht sein ne biti (posebna) luč; sein Licht nicht unter den Scheffel stellen ne dajati luči pod mernik; das Licht der Welt erblicken uzreti luč sveta
  • lístje feuillage moški spol , feuilles ženski spol množine , frondaison ženski spol

    z listjem pokrit couvert de feuilles, feuillu
    suho (uvelo) listje feuilles séches ali mortes (fanes ženski spol množine)
    zeleno listje feuillage vert, verdure ženski spol
    trtno listje feuille (ali feuillage) de vigne, pampres moški spol množine
    kot listja in trave légion ženski spol
  • luč3 ženski spol (-i …)

    1. pri avtomobilu: der Scheinwerfer
    dolga luč das Fernlicht
    kratka luč abgeblendetes Licht, das Abblendlicht
    parkirna luč die Parkleuchte, das Standlicht
    zavorna luč die Bremsleuchte, das Bremslicht, das Stopplicht, dodatna: Zusatzbremsleuchte
    luč za vzvratno vožnjo der Rückfahrscheinwerfer
    zadnja luč das [Schlußlicht] Schlusslicht
    utripajoča luč der Warnblinker, das Blinklicht, die Warnblinkanlage
    modra luč das Blaulicht
    peljati z modro lučjo mit Blaulicht fahren
    vklopiti/izklopiti dolgo luč aufblenden/abblenden
    brez luči unbeleuchtet
    dajati komu znake z lučjo (jemanden) anblinken
    vključiti smerno luč ein Blinkzeichen geben

    2. na semaforu: das Licht, die Phase (rdeča Rotphase, Rotlicht, rumena Gelbphase, Gelblicht, zelena Grünphase, grünes Licht)
    voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder
    figurativno dati zeleno luč grünes Licht geben
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • miz|a1 ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
    okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
    pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
    … mize Tisch-
    (noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
    pogrniti mizo den Tisch decken
    pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
    k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
    sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
    povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
    na mizi: auf dem Tisch
    na mizo: auf den Tisch
    prinesti na mizo jedi: auftragen
    dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
    figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
    od mize: vom Tisch
    vstati od mize vom Tisch aufstehen
    po mizi: politi: über den Tisch
    udariti: auf den Tisch (schlagen)
    udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
    pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
    spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
    pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
    Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
    z mize: vom Tisch
    odnesti z mize po obedu: abtragen
    za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
    sesti za mizo sich an den Tisch setzen
    sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
    spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mošnja samostalnik
    1. (vrečka) ▸ erszény, zacskó
    polna mošnja ▸ teli erszény
    mošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszény
    mošnja denarja ▸ egy zacskó pénz
    mošnja za tobak ▸ dohányzacskó
    seči v mošnjo ▸ erszényébe nyúl
    usnjena mošnja ▸ bőrerszény
    Izpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

    2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszény
    polna mošnja ▸ teli kincstár, teli kassza
    prazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kassza
    Rusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.
    proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstár
    državna mošnja ▸ államkincstár
    razvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébe
    odpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényét
    seči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébe
    mošnja denarja ▸ pénzzel teli erszény
    Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

    3. (del telesa) ▸ herezacskó
    spustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszáll
    Dimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
    Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.
  • oaza samostalnik
    1. (območje v puščavi) ▸ oázis
    puščavska oaza ▸ sivatagi oázis
    oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén

    2. (ozelenel prostor) ▸ oázis
    zelena oaza ▸ zöld oázis
    Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
    cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
    idilična oaza ▸ idilli oázis
    prava oaza ▸ igazi oázis
    oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
    Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

    3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázis
    oaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
    oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
    oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
    Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
    mirna oaza ▸ nyugodt oázis
    ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
    Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
    oaza svobode ▸ szabadság oázisa
    Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru
  • oceánico oceanski

    verde oceánico zeleno morska barva
  • odéti (odénem) | odévati (-am)

    A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
    pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria

    B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
    polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
    vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
    odeti se v sen sprofondare nel sonno
  • persistént -ă (-ţi, -te) adj.

    1. vztrajen, nenehen, stanoviten
    frunze persistente vedno zeleno listje

    2. trmast, trdovraten
  • pobárvati colorer ; (lase, blago) teindre; peindre

    pobarvati se se peindre, se teindre
    pobarvati blago teindre un tissu
    pobarvati si lase se teindre (les cheveux)
    lase si svetlo pobarvati se décolorer les cheveux
    pobarvati si ustnice se mettre du rouge aux lèvres
    modro, rdeče, zeleno pobarvati colorer (ali teindre, peindre) en bleu, rouge, vert
    dati pobarvati faire teindre
  • pobárvati teñir

    modro (rdeče, zeleno) pobarvati teñir de azul (de rojo, de verde); (papir, steklo) colorar; (blago, lase) teñir
  • prelívati transvaser, décanter, déverser, épandre ; (kri, solze) verser, répandre

    prelivati se chatoyer
    prelivati kri verser (ali répandre) le sang
    prelivati se v zeleno tirer sur le vert
    prelivna cev (tehnika) trop-plein moški spol
    prelivajočih se barv moiré, (blago) ondé
  • pri|ti1 (-dem) prihajati

    1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
    ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
    ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
    priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
    nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
    opotekaje se priti hereinwanken
    priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

    2.
    hoteti priti -wollen
    (skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
    moči priti -können
    (skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
    morati priti -müssen
    (nazaj zurückmüssen …)
    prositi koga, naj pride: sem herbitten
    dol herunterbitten
    noter hereinbitten

    3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

    4.
    daleč priti figurativno es weit bringen
    priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
    priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
    priti skupaj zusammenkommen
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
    priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
    priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

    5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
    |
    priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
    milijona: es bringen auf, kommen auf
    priti do besede zu Wort kommen
    priti do dna auf den Grund kommen
    priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
    priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
    ne priti do sape figurativno sprachlos sein
    priti iz kommen aus
    priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
    priti iz rabe ungebrauchlich werden
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    priti k kommen zu
    priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
    priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
    priti na boljše sich verbessern
    priti na boben unter den Hammer kommen
    priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
    priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
    priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
    priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
    priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
    priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
    priti na pomoč zu Hilfe kommen
    priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
    priti na vrsto an die Reihe kommen
    priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
    priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti4
    priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
    priti ob dober glas in Verruf kommen
    priti ob sapo außer Atem kommen
    priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
    priti od srca von Herzen kommen
    priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
    priti pred kommen vor
    priti pred sodišče vor Gericht kommen
    priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
    priti v igro ins Spiel kommen
    priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
    priti v navado zur Gewohnheit werden
    priti v nevarnost Gefahr laufen
    priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
    ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
    priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
    priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
    priti v zadrego in Verlegenheit kommen
    priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
    priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
    |
    eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
    kdor prvi pride wer zuerst kommt
    naj pride, kar hoče komme, was da wolle
    nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
    počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
    presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
    za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
    pridem takoj bin gleich zurück
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

    1. accendere:
    prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
    pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
    prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
    ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

    2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
    prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
    avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
    pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.