Franja

Zadetki iskanja

  • malucho bolehen, ne prav zdrav
  • medicābulum -ī, n (medicāre) zdravilo = zdrav kraj (kot pridevek nekega zdravilišča): Ap.
  • medrado zdrav, krepak; odrasel

    medrado m povzpetnik
    ¡medrados estaríamos! še tega bi se manjkalo!
  • middling [midliŋ]

    1. pridevnik
    srednje velik, povprečen, srednji
    pogovorno srednje zdrav

    2. prislov (tudi middlingly)
    srednje, povprečno

    3. samostalnik
    (tudi množina), ekonomija blago srednje kakovosti
    metalurgija, množina vmesni produkt
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • nàpredan -dna -o (ijek., ek.)
    1. napreden: -a zemlja; napredan političar, pokret, duh; Napredna stranka u Srbiji; za jutra je svaka rabota naprednija zjutraj se vsako delo bolje odseda
    2. dobro razvit, zdrav: -o dijete, -a loza
  • Naturbursche, der, "zdrav" fant, neobtesan človek
  • nȅnačēt -a -o
    1. nenačet: nenačet hljeb, problem
    2. naraven, zdrav: -i nervi
    3. nov: -e cipele
  • nitidus 3, adv. (nitēre)

    1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidosvidetis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).

    2.
    a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: sipecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, utCi., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
    b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.

    3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturisalius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.

    4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc.
  • pàrip m (gr. parippos),
    1. ekspr. kljuse, konj
    2. slabš. zdrav, močan, a neumen in trmast človek
  • per-sānus 3 (per in sānus) popolnoma zdrav: ut radices polypi persanas facias Ca.
  • prezdráv -áva -o prezdrav, veoma zdrav
  • prìzdravljati -ām postajati zdrav: tako mu žena pomalo prizdravlja
  • pumperlgesund zdrav kot riba v vodi
  • raziocinio m (pl. -ni)

    1. umovanje; razmišljanje

    2. ekst. umnost, preudarnost, zdrav razum:
    uomo pieno di raziocinio preudaren, trezen človek

    3. sklep, zaključek
  • right2 [ráit] pridevnik
    pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
    matematika pravi
    politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
    arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

    at right angles pod pravimi koti, pravokotno
    on the right hand side na desni (strani)
    on the right side of 50 še ne 50 let star
    on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
    in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
    out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
    right back šport desni branilec
    right angle pravi kot
    right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
    the right heir zakoniti dedič
    the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
    right side prava stran, lice (blaga)
    a right turn obrat na desno (za 90°)
    the right way prava pot, pravi način
    I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
    right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
    right you are! tako je! prav imate!
    all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
    that's right! tako je! pravilno!
    are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
    are we on the right way? ali smo na pravi poti?
    see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
    to be right imeti prav
    I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
    is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
    he is his father's right hand on je očetova desna roka
    he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
    to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
    all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
    have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
    to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to get it right spraviti v red; pojasniti
    I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
    to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
    to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
    to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
    to say the right thing najti pravo besedo
    the solution is right rešitev je pravilna
    I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička
  • robust [robʌ́st] pridevnik (robustly prislov)
    krepak, močan, čvrst, mišičast, žilav, robusten; čil, zdrav; vztrajen, vzdržljiv; surov, neotesan; grob, glasen

    robust mind močan duh (mislec)
  • robuste [rɔbüst] adjectif krepak, močan, robusten; čvrst; zdrav; štrapacen, soliden, odporen

    moteur robuste masculin močan motor
    avoir une foi robuste imeti trdno vero
    avoir une santé robuste biti trdnega zdravja
  • rollizo okroglast, okrogel; domače zdrav kot riba; čvrst
  • rosy [róuzi] pridevnik (rosily prislov)
    rdeč kot vrtnica, rožnat; cvetoč; okrašen z vrtnicami, rožami
    figurativno sijoč, rožnat, svež (videz), zdrav

    a rosy complexion rožnata polt
    rosy red rožnato rdeča barva
    rosy tinted rožnato nadihnjen (lica itd.)
    she looks rosy videti je kot cvetoča vrtnica (roža)