Franja

rekindle [ri:káindl] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet (se) vžgati, zopet (se) vneti
figurativno zopet oživeti, razvneti (jezo)
figurativno zopet oživiti, oživeti, zbuditi (se)

réveiller [revɛje] verbe transitif zbuditi, prebuditi (tudi figuré); zdramiti; obuditi (spomin); figuré oživiti

se réveiller zbuditi se, figuré oživeti
réveiller l'appétit, la curiosité zbuditi tek, radovednost
réveiller des souvenirs pénibles obuditi mučne spomine
un bruit à réveiller des morts hrup, ki bi zbudil mrtve
j'ai le sommeil léger, le moindre bruit me réveille jaz imam lahko spanje, najmanjši šum me zbudi
se réveiller en sursaut planiti iz spanja

riavere^*

A) v. tr. (pres. riò) dobiti, dobivati nazaj; ponovno imeti

B) ➞ riaversi v. rifl. (pres. mi riō)

1. opomoči si (tudi pren.):
riaversi dallo spavento opomoči si od straha

2. absol. zbuditi, zbujati se iz nezavesti

ribalenare v. intr. (pres. ribaleno)

1. spet pobliskati

2. pren. spet preblisniti; zbuditi, zbujati se

ributtare

A) v. tr. (pres. ributto)

1. ponovno vreči, metati

2. izbljuvati

3. odbiti (tudi pren.):
ributtare il nemico odbiti sovražnika

B) v. intr.

1. zbuditi, zbujati odpor, gnus

2. spet pognati, poganjati

risentire

A) v. tr. (pres. risēnto)

1. ponovno slišati; ponovno zvedeti

2. globoko občutiti

3. čutiti (posledice):
risentire gli effetti della congiuntura čutiti posledice konjunkture

B) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. mi risēnto)

1. knjižno zbuditi, zbujati se; zavedeti se

2. postati užaljen, užaliti se; zameriti; ujeziti se:
risentirsi con qcn. na koga se ujeziti
risentirsi per qcs. zameriti zaradi česa

C) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. ci risentiamo) ponovno se slišati:
a risentirci! nasvidenje! (po telefonu)

risvegliare

A) v. tr. (pres. risveglio)

1. zbuditi, zbujati

2. pren. prebuditi, prebujati; spodbuditi, spodbujati

B) ➞ risvegliarsi v. rifl. (pres. mi risveglio) zbuditi, zbujati se (tudi pren.)

rouse¹ [ráuz]

1. prehodni glagol
zbuditi (from, out of iz)
vzpodbuditi (to k)
vznemiriti, razdražiti; zbuditi zanimanje; dvigniti (preplašiti, prepoditi) (divjačino); premešati, pretresti (tekočino); podpihovati (ogenj); razplamteti, vzburkati (strast itd.)
neprehodni glagol
zbuditi se, predramiti se; zdrzniti se, trzniti, planiti kvišku; priti iz otopelosti, oživeti

to rouse s.o.'s bile figurativno razjeziti koga
to rouse the sleeping lion figurativno nakopati si nevšečnosti zaradi neprevidne pobude
to rouse s.o. out of (up from) bed dvigniti, vreči koga iz postelje
to rouse up zbuditi (se) iz mrtvila, postati aktiven

2. samostalnik
zbujenje; zdramljenje; prestrašitev
vojska znak (s trobento, bobnom) za zbujanje (vstajanje); budnica

scandalizzare

A) v. tr. (pres. scandalizzo) škandalizirati; zbuditi, zbujati ogorčenje; pohujševati

B) ➞ scandalizzarsi v. rifl. (pres. mi scandalizzo) škandalizirati se; zgražati se; pohujšati se

sharpen [šá:pən]

1. prehodni glagol
naostriti, izostriti, nabrusiti; zbuditi (tek, apetit, željo); napraviti bolj kislo ali pikanlno; zvišati (noto)

2. neprehodni glagol
naostriti se, izostriti se, (na)brusiti se, postati oster

solleticare v. tr. (pres. solletico)

1. ščegetati, požgečkati

2. pren. zbuditi, zbujati (tek)

3. polaskati:
solleticare l'amor proprio di qcn. polaskati samoljubju nekoga

sorgere^*

A) v. intr. (pres. sorgo)

1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

2. vziti, vzhajati

3. izvirati

4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti

B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod

spaventare

A) v. tr. (pres. spavento)

1. prestrašiti

2. ekst. zbuditi, zbujati skrbi; zaskrbeti

B) ➞ spaventarsi v. rifl. (pres. mi spavento) prestrašiti se

stimolare v. tr. (pres. stimolo)

1. knjižno zbadati (z ostjo)

2. ekst. pikati, dražiti

3. spodbuditi, spodbujati; stimulirati

4. zbuditi, zbujati; dražiti; poživiti, poživljati:
stimolare l'appetito zbujati tek

stir up prehodni glagol
(dobro) premešati; pretresti; zbuditi, izzvati

to stir up curiosity zbuditi pozornost
to stir up a liquid premešati, pretresti tekočino
to stir s.o. up ostrašiti koga
to stir up a revolt izzvati, podnetiti upor
to stir up s.o. zbuditi koga iz mrtvila; razburiti, razjeziti koga
to stir up strife podnetiti, razvneti prepir

stuzzicare v. tr. (pres. stuzzico)

1. dregniti, podrezati; bezati

2. pren. dražiti; zbosti, zbadati

3. pren. zbuditi, zbujati (tek, radovednost)

suscitare v. tr. (pres. suscito)

1. dvigniti, dvigovati (zlasti pren.)

2. pren. zbuditi, zbujati, izzvati; zanetiti; razvneti:
suscitare ira zbuditi jezo
suscitare una lite zanetiti spor
suscitare il riso vzbuditi smeh

suscitate [sʌ́siteit] prehodni glagol
(raz)dražiti; spodbuditi; zdramiti, zbuditi

susciter [süsite] verbe transitif povzročiti, ustvariti, izzvati, zbuditi

susciter des ennuis, des obstacles à quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, zapreke
susciter l'admiration, l'enthousiasme, l'intérêt zbuditi občudovanje, navdušenje, zanimanje

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.