Franja

Dunajski dečki stalna zveza
(pevski zbor) ▸ Bécsi Fiúkórus
Sopomenke: Zbor dunajskih dečkov

dunajski kongres stalna zveza
zgodovina (zbor veleposlanikov) ▸ bécsi kongresszus

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

5. (o bolezni) ▸ kitörésZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.

izréden extraordinary; uncommon, unusual; outstanding; remarkable, exceptional; (poseben) special, extra

izrédna doklada extra allowance, bonus
izrédno nadarjen človek a man of extraordinary talents
izrédne lepote of extraordinary (ali striking) beauty
izrédna podobnost an extraordinary likeness
izréden uspeh an outstanding success
izrédni poslanik ambassador extraordinary
izrédni poslanik in opolnomočeni minister envoy extraordinary and minister plenipotentiary
izrédni profesor (vseučiliški) VB reader, senior lecturer, ZDA associate professor
izréden zbor, seja delničarjev special meeting of shareholders
izrédna skupščina extraordinary (general) meeting
izrédno stanje state of emergency

kanonik samostalnik
religija (škofov svetovalec) ▸ kanonokPovezane iztočnice: stolni kanonik

kapitelj samostalnik
religija (zbor kanonikov) ▸ káptalanPovezane iztočnice: kolegiatni kapitelj, stolni kapitelj

kardinal samostalnik
1. (cerkveni dostojanstvenik) ▸ bíboros, kardinálisDo papeža v teh kriznih dneh ne morejo niti nekateri najpomembnejši kardinali. ▸ Még a legfontosabb bíborosok némelyike sem tudja elérni a pápát ezekben a válságos napokban.

2. (ptica) ▸ kardinálispinty
Kardinal se pari v gosti podrasti, njegovo gnezdo pa je dokaj neurejena čaša iz vejic in trave. ▸ A kardinálispinty a sűrű aljnövényzetben párosodik, a fészke viszonylag rendezetlen, apró ágakból és fűszálakból készült kehely.
Povezane iztočnice: rdeči kardinal

kardinálski (-a -o) adj. rel. cardinalizio, dei cardinali; pejor. cardinalesco:
kardinalski klobuk cappello cardinalizio, galero
dobiti kardinalski klobuk indossare la porpora, ricevere il cappello cardinalizio
kardinalski zbor collegio dei cardinali, sacro collegio

kolegiatni kapitelj stalna zveza
religija (zbor kanonikov v cerkvi, ki ni stolnica) ▸ társaskáptalan

komorn|i [ó] (-a, -o) Kammer- (igralec der Kammerschauspieler, koncert das Kammerkonzert, orkester das Kammerorchester, pevec der Kammersänger, ton der Kammerton, zbor der Kammerchor, glasba die Kammermusik, pevka die Kammersängerin)
komorni postopek kemija das Kammerverfahren
rudarstvo komorno odkopavanje der Kammerbau

konzuláren consulaire

konzularni agent agent moški spol consulaire
konzularni zbor corps moški spol consulaire

konzuláren (-rna -o) adj. (nanašajoč se na konzule ali konzulat) consolare:
konzularni agent agente consolare
konzularni vizum visto consolare
konzularni posli funzioni consolari
konzularni zbor corpo consolare

konzuláren consular

konzularni agent agente m consular
konzularni zbor cuerpo m consular

krajan moški spol (-a …)

1. der Bürger, der Ortsbewohner
zbor krajanov die Bürgerversammlung

2. iz istega kraja, z istega konca: der Landsmann

letn|i [é] (-a, -o) jährlich; Jahres- (abonma das Jahresabonnement, cikel der Jahreszyklus, dohodek das Jahreseinkommen, dopust der Jahresurlaub, kongres der [Jahreskongreß] Jahreskongress, načrt der Jahresplan, občni zbor die Jahreshauptversammlung, Jahresmitgliederversammlung, obrok die Jahresrate, primanjkljaj der Jahresfehlbetrag, rastlinstvo, botanika prirastek Jahrestrieb, prispevek der Jahresbeitrag, promet der Jahresumsatz, proračun der Jahreshaushalt, najemnina die Jahresmiete, pristojbina die Jahresgebühr, karta - vozovnica/vstopnica/dovolilnica die Jahreskarte, poročilo der Jahresbericht, o delu Jahrestätigkeitsbericht, povprečje das Jahresmittel, der Jahresdurchschnitt, spričevalo das Jahreszeugnis)

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

mošk|i² [ô] (-a, -o) maskulin, männlich; (možat) mannhaft; krojač, frizer ipd.: Herren-, Männer- (glas die Männerstimme, krojač der Herrenschneider, obisk der Herrenbesuch, oddelek die Männerstation, pevski zbor der Männerchor, svet die Männerwelt, družba die Herrengesellschaft, Männergesellschaft, šport dvojica das Herrendoppel, konfekcija die Herrenkonfektion, leta množina Mannesjahre množina, das Mannesalter, moda die Herrenmode, oblačila množina die Herrenbekleidung, Männerkleidung, obleka der Herrenanzug, roka die Männerhand, zadeva die Männersache, zveza der Männerbund, gospodinjstvo die Männerwirtschaft, ime der Männername, kolo das Herrenfahrrad)
dobivati moške poteze vermännlichen

môški -a, -o (spol) masculine, male; (značaj) manly, manful, mannish, virile

môška doba, môška leta manhood
môški, -a, -o glas male voice
môška moč virility, virile power
môški, -a, -o spol male sex, gramatika masculine gender
môški, -a, -o zbor male-voice choir