Franja

regressus -ūs, m (regredī)

1. vrnitev, vračanje, povratek, povratni (vzvratni) tek: dare alicui regressus O. dovoliti, progressus et regressus (sc. siderum) Ci., neque habet fortuna regressum V. se ne vrne več; occ.
a) kot voj. t.t. umik(anje): per saltus exercitui regressus est T., ne qua sentirent Romani et regressus inde in tuto non esset L.
b) umik = odstop, odstopitev: Sen. ph., Val. Max. idr., neque … regressus ab ira relictus est L., ad paenitendum regressus T. vrnitev.

2. zatočišče, zavetišče, zavetje, zaščita, pribežališče, zaslomba, opora, podpora: ad veniam Plin., sit regressus ad principem patresque T.; occ. kot jur. t.t. tožba zaradi odškodnine, tožba zaradi povračila, odškodninski zahtevek, odškodninska tožba: regressum habere in aliquem ali adversus aliquem Icti.

repair¹ [ripɛ́ə]

1. samostalnik
zelo obiskovan kraj, priljubljeno bivališče (bivanje)
arhaično pogosten obisk
arhaično zavetje, pribežališče

a place of great (little) repair mnogo (malo) obiskovan kraj

2. neprehodni glagol
oditi, odhajati (v velikem številu, često, iz navade); iti, kreniti (to kam)
vrniti se; zateči se k; obračati se (to s.o. for na koga za kaj)

resort¹ [rizɔ́:t] samostalnik
(splošno) obiskovan kraj; zatočišče, pribežališče, zavetje; zatekanje (k); sredstvo v sili, poslednje sredstvo; možnost; zbiranje (ljudi); sestajanje

in the last resort kot zadnje sredstvo, ko ni nič drugega uspelo, ko je vse odpovedalo
resort clothing obleka za letovanje
a resort of thieves gnezdo, brlog tatov
health resort (klimatsko) zdravilišče, okrevališče
seaside resort morsko zdravilišče, kopališče
summer resort letovišče
winter resort zimsko športno središče
without resort to force brez uporabe sile; brez zatekanja k sili
to have resort to force zateči se k sili, uporabiti silo
to make resort to s.o. obrniti se na koga
this was my last resort to je bilo, kar mi je še edino ostalo napraviti

respectus -ūs, m (respicere)

1. gledanje (pogled, pogledovanje) nazaj, ozir(anje) nazaj: res sine respectu fugit L. ne da bi se ozrl, sine respiratione ac respectu pugnare L., incendiorum Ci. na požar.

2. metaf. o(b)zir na kaj, do česa, obzirnost do koga, do česa, oziranje na koga, na kaj, upoštevanje koga, česa: Iust., Sen. ph. idr., si aliquis respectus est mei L. če je kaj ozira name (do mene), sine respectu humanitatis … in legatum impetum faciunt L. ne oziraje se na … , aliquem respectum amicitiae habere L., sine respectu maiestatis L.; zlasti v abl. respectu mei, sui O. z ozirom name, nase, respectu huius fabulae Ph., respectu rerum privatarum L., respectu paucitatis Iust.

3. meton. pribežališče, zatočišče, zaslomba, zaščita, zavetje, opora, podpora, azil: si nullus alio sit quam ad Romanos respectus L., nos omnium rerum respectum praeterquam victoriae nobis abscidamus L., respectum habet ad bonos Ci., illis ignavis esse licet, qui respectum habent L.

retirement [ritáiəmənt] samostalnik
umik; odmaknjenost, samota; odmaknjen kraj, pribežališče, zavetje; odstop, izstop (iz službe, podjetja itd.); upokojitev, pokoj; umik iz prometa (denarja itd.)

retirement age starostna meja, leta starosti za upokojitev
to go into retirement iti v pokoj

ricettacolo m

1. zavetje, zavetišče

2. bot. (talamo) plodnica

ricētto m knjižno zavetje, pribežališče

ricovero m

1. nastanitev:
ricovero urgente urgentna, takojšnja hospitalizacija

2. zavetje, zaklon; zaklonišče

3. zavetišče, hospic:
ricovero per anziani dom starejših občanov

ridōsso m zavetje:
a ridosso v zavetju (česa)
a ridosso di ekst. za, za hrbtom
avere qcn. a ridosso pren. imeti koga za vratom

rifugio m (pl. -gi)

1. pribežališče, zatočišče; zavetje

2. zavetišče, dom:
rifugio alpino alpin. planinski dom
rifugio della gioventù mladinsko zavetišče

3. zaklonišče:
rifugio antiaereo voj. protiletalsko zaklonišče

4. ekst. shajališče

5. pren.
rifugio dei peccatori relig. pribežališče grešnikov (Mati božja)

roofing [rú:fiŋ] samostalnik
krov, ostrešje; kritje hiše; zavetje

salvamento moški spol rešitev; pribežališče, zavetje

buque (ali lancha) de salvamento rešilni čoln
cintura de salvamento rešilni pas
paño de salvamento doskočno platno, lovnica

sauvegarde [sovgard] féminin zaščita, varstvo; zavetje, zatočišče; marine vrvi ali veriga, ki varujejo krmilo ipd. pred odtrganjem

clause féminin de sauvegarde zaščitna klavzula

schermo m

1. zavetje; obramba (tudi pren.)

2. elektr. zaslon:
schermo elettromagnetico elektromagnetni zaslon
schermo luminescente luminescentni zaslon

3.
schermo televisivo televizijski zaslon
piccolo schermo ekst. mali zaslon, televizija
grande schermo ekst. veliki zaslon, kinematografija, film
divi dello schermo filmske zvezde

4. foto (diaframma) zaslonka; (filtro) filter

Schlupfloch, das, odprtina, luknja; figurativ zatočišče, zavetje

Schlupfwinkel, der, skrivališče, zatočišče, zavetje

shelter¹ [šéltə] samostalnik
zaklonišče, zavetišče, zatočišče, zavetje (from pred)
zaščitna streha
vojska bunker; zaščita, okrilje, krov, varstvo; prenočišče

shelter half vojska šotorsko krilo
shelter-stick sleng dežnik
under shelter of the night pod zaščito (okriljem) noči
to afford a shelter nuditi zavetje
to be a shelter from ščititi pred
to get (to seek, to take) shelter dobiti (iskati, najti) zavetje from pred, with pri

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

sklȍnīšte s
1. zavetje, zatočišče
2. voj. zaklonišče: sklonište protiv napada iz zraka, iz vazduha

snȍs m
1. naplavina: riječni snos
2. shramba, skladišče: snos robe da se sakrije od neprijatelja
3. zavetje: zanijeti stoku u snos odgnati živino pred nevihto ali sovražno nevarnostjo v zavetje; na snosove na kupe