Franja

доверие n zaupanje;
питаю к вам пблное д. popolnoma vam zaupam

дові́ра -и ж., zaúpanje -a s., zaúpnica -e ž.

дові́р’я -я с., zaúpanje -a s., zaúpnica -e ž.

Autoritätsglaube, der, (slepo) zaupanje v avtoritete

confidence [kɔ̃fidɑ̃s] féminin zaupno sporočilo, zaupanje tajnosti; zaupnost

en confidence pod pečatom molčečnosti
dans la confidence zaupno, tajno
fausse confidence navidezno zaupno sporočilo
être dans la confidence poznati tajnost
être dans la confidence de quelqu'un uživati zaupnost kake osebe, poznati njegove tajnosti
faire confidence de quelque chose à quelqu'un komu kaj zaupno povedati; zaupati komu skrivnost
mettre quelqu'un dans la confidence komu zaupati (kako tajnost)

cōnfīdentia -ae, f (cōnfīdēns)

1. (kot trenutno stanje) zanašanje na kaj, trdno zaupanje v kaj, zavest česa, trdno upanje: occidit spes nostra: nusquam stabulumst confidentiae Pl., confidentiam afferre hominibus Caelius in Ci. ep.; z gen.: c. scapularum Pl.; confidentia est (= confido) z ACI: confidentiast inimicos meos me posse perdere Pl.

2. (kot stalna lastnost)
a) (v dobrem pomenu) zavest samega sebe, vera v samega sebe, samozaupanje, drznost, smelost, srčnost, pogum: orationis Naev. ap. Non., amittere confidentiam Pl., habere confidentiam in ventre Pl., duas sibi res, quo minus in vulgus et in foro diceret, confidentiam et vocem, defuisse Ci. ap. Non.
b) (v slabem pomenu) predrznost, nesramnost: Pl., Ter., Corn., Q. idr., gradere atque atrocem coërce confidentiam Pac. ap. Non., eorum audacia atque confidentia Ca. fr., videte, quo vultu, qua confidentia dicant Ci., confidentia et temeritas tua Ci.

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

discreditare

A) v. tr. (pres. discredito) knjižno spraviti koga na slab glas, vzeti komu dober glas, ugled; diskreditirati

B) ➞ discreditarsi v. rifl. (pres. mi discredito) izgubiti zaupanje, priti ob dober glas; kompromitirati se

discréditer [-te] verbe transitif pripraviti ob dobro ime, spraviti na slab glas, vzeti komu zaupanje ljudi, v nič devati, diskreditirati; vzeti komu ugled; razvrednotiti

se discréditer diskreditirati se, izgubiti svoj dober glas, svoj ugled

fiar (pres: fío) jamčiti, biti porok; na up dati, kreditirati; zaupati, zaupno sporočiti; imeti zaupanje

fiar en (a) algn. zaupati komu
ser de fiar biti zanesljiv
fiarse de alg. zanesti se na koga, zaupati komu

fīdentia -ae, f (fīdere) zaupanje v samega sebe, trdno (za)upanje, zavest: fidentia, id est firma animi confisio Ci.

fīdūcia -ae, f (fīdere)

I.

1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.

2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —

II.

1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.

2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.

samopouzdánje s, samopȍuzdānōst ž samozaupanje, zaupanje vase

Selbstvertrauen, das, samozavest, zaupanje vase

self-assurance [selfəšúərəns] samostalnik
zaupanje v samega sebe, samozavest

self-confidence [selfkɔ́nfidəns] samostalnik
samozavest(nost), zaupanje vase; (arogantna) samozavestnost

self-reliance [selfriláiəns] samostalnik
zaupanje vase, zanašanje nase

self-trust [sélftrʌst] samostalnik
zaupanje vase

sfiduciare

A) v. tr. (pres. sfiducio) vlivati nezaupanje

B) ➞ sfiduciarsi v. rifl. (pres. mi sfiducio) zgubiti zaupanje; obupati

swear by prehodni glagol
prisegati pri čem, zaklinjati se; prisegati na kaj; imeti veliko zaupanje v

to swear by one's doctor imeti veliko zaupanje v svojega zdravnika
to swear by all that's holy (sacred) prisegati, zaklinjati se pri vsem, kar je svetega
not enough to swear by figurativno zelo majhna količina, zelo malo