Franja

condō -ere -didī -ditum (cum in indoev. kor. dhē staviti, položiti; prim. gr. τίϑημι) skupaj da(ja)ti; od tod:

I.

1. (se)zidati, (z)graditi: implere fata arā conditā L. s tem, da se je zgradil žrtvenik, c. opus L., arces V., moenia V., O., Iust., Africano, cui super Carthaginem deletam virtus sepulcrum condidit H.; pren.: templa sibi et aras penetralibus initiatorum mentibus c. Aus.; occ. mesto utemeljiti (utemeljevati), postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati): c. Romam Enn. ap. Varr., oppidum Varr., Segesta oppidum ab Aenea conditum Ci., agros assignant, oppida condunt H., c. urbem Ci., S. idr.; pogosto: a(b) condita urbe L., Val. Max. od ustanovitve mesta (Rima), post conditam urbem Ci. ali post Romam conditam Ci. po ustanovitvi, ante Romam conditam Ci. pred ustanovitvijo; met.: c. Mavortia moenia (= Romam) V., tantae molis erat Romanam condere gentem V., qui locus a forti Diomede est conditus olim H., c. colonias Vell., insulam … Gades Vell. ali Ascenses Sibosque Iust. naseliti.

2. pren. ustanoviti (ustanavljati) = (o)snovati, uravna(va)ti, urediti (urejati), ustvariti (ustvarjati), uvesti (uvajati): ius iurandum Pl., civitates condere novas aut conservare conditas Ci., c. potestatem per arma S., Romani peste orbis terrarum conditi S. fr. ustvarjeni v pogubo, c. collegium novum L., aurea saecula V., nova fata V. določiti, famam Ph., novam sectam, morem Plin., mores gentis Cu., civitatem, regna, genus hominum, ex nomine ducis gentes Raetorum Iust., imperium, militarem disciplinam artemque bellandi Fl.; brezos.: naturā rerum conditum est, ut Ulp. (Dig.); occ. z zunanjim obj. pismeno sestaviti (sestavljati), opis(ov)ati, opevati: bella V., Caesaris acta O., festa numeris tuis O., laudes alicuius, praecepta medendi, aliquid annalibus Plin.; abs.: Homero condente Plin.; s proleptičnim obj. spis(ov)ati, zložiti (zlagati): carmen, poëma Graecum Ci., Chalcidico condita versu carmina V. v halkidskem (= Evforionovem) metrumu, c. longas Iliadas Pr., satirae genus Q., leges L., historiam Plin., librum de aliqua re Plin., memoriam, memorias Gell. (o zgodovinopiscu).

II.

1.
a) da(ja)ti, položiti (polagati) kaj na svoje mesto, spraviti (spravljati), (s)hraniti, shranjevati, vtakniti (vtikati): Q., Icti., aurum intro, minas viginti in crumenam Pl., licet illi pecuniam condere Ci., litteras, quas in aerario conditas habebant, proferunt Ci., rem domi suae conditam iam putare Ci. da je že na varnem, sacra in doliolis c. L., pocula condita servare V., c. opes V., Petr., omnem pecuniam agris mercandis T. ves denar vtakniti v nakup zemljišč = varno naložiti, medicamentum eā (lanā) naturalibus conditur Cels., c. venenum in auream pyxidem Suet.; pren.: consulatus iam domi conditus Ci. že zagotovljeno konzulstvo, quam ob rem Sibyllam … conditam habeamus Ci. pustimo torej Sibilo (= Sibiline knjige) ob strani. Poseb. α) orožje „shraniti“ = vtakniti (vtikati) v nožnico, tok idr.: ensem H., gladium Sen. ph., Q., ferrum Ph., pugionem Suet.; pesn. = zasaditi (zasajati), zabosti (zabadati), zadreti (zadirati): ensem in pectore adverso, ensem in ore adverso, ferrum adverso sub pectore V., ensem in pectus O., digitos in lumina (oči) O., iugulo (abl.) vel pectore telum O., venabulum urso Mart.; pren.: stimulos alicui in pectore caecos c. O.; v pass. condi = uperiti se, zad(i)rati se: nihil tam facile in corpus quam sagitta conditur Cels. β) osebe shraniti, pogosto = pripreti (pripirati), zapreti (zapirati), (za)stražiti, (za)varovati: puerum in cunas Pl., piratas in carcerem condi imperat Ci., eum vivum in arcam c. L., in vincula, in custodiam c. aliquem L.; pesn.: ni teneant rigidae bella serae O. γ) mrliče shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): Ph., Lucan., Plin. Val., Fl., mortuos cerā circumlitos c. Ci., corpora c. … e more Aegyptio T., hunc … conde sepulcro, non te optima mater condet humo, reliquias divinique ossa parentis condidimus terrā, animamque sepulcro condimus V., tumulo fraternas c. umbras O., inique Tomitana condar oportet humo? O., c. rite manes Plin. iun., cineres in urnas Suet.; pren.: Alexandrum … intemperantia bibendi … condidit Sen. ph. je spravila pod zemljo. — Od tod subst. pt. pf. conditī -ōrum, m pokopanci, mrtveci, mrliči, pokojniki: prodire ab aggeribus (grobov) conditos Arn.; occ.
b) obr.: c. fulgura publica Iuv. (o drobogledu) reči, ki jih je zadela strela, zagrebsti, Arruns dispersos fulminis ignes colligit et terrae … condit Lucan.
c) medic. čreva, kosti idr. uravna(va)ti: c. prolapsa intestina, articulum Cels., plantarum ossa conduntur Cels.

2. pren.
a) v duši (s)hraniti, v spominu (o)hraniti, zapomniti si, pomniti: teneo omnia, in pectore condita sunt Pl., signa tibi dicam, tu condita mente teneto V. ti jih dobro v duši hrani, vocem memori aure c. O., mandata corde memori c. Cat., memori condita mente narrare Sil., ista condenda in animum sunt Sen. ph. to si je treba k srcu vzeti.
b) čemu počitka da(ja)ti: c. fera murmura Pr., vocem a contentione Q.
c) konč(ev)ati, dokončati, čas prebiti, preživeti (preživljati): condit quisque diem collibus in suis H. preživi = uživa do konca, (sol) referetque diem condetque relatum V., longos cantando puerum memini me condere soles V. da sem preživel popevajoč, noctem devexo cursu c. Sil.; — od tod obr.: condere lustrum L. cenzuro končati z žrtvijo; c. portenta sua Sil. (o bogovih) storiti, da se iztečejo.

3. occ.
a) sadeže, žito, vino idr. spraviti (spravljati), (s)hraniti, nasuti (nasipati) v kaščo: Col., Front., Aug., Icti., mustum in dolium, vinum Varr., fructus condere et reponere Ci., ut esset locus condendis fructibus Ci., c. frumentum liberorum causā Ci., messem Tib., si proprio condidit horreo, quidquid de Lybicis verritur areis H., pressa puris mella condit amphoris H., Sabinum … Graeca quod ego ipse testa conditum levi H., oleum conditum Suet. shranjeno = staro olje; abs.: condere largius Col. obilneje sadeže v kaščo spravljati; pren.: condo et compono, quae mox depromere possim H. nabiram in hranim. — Od tod subst. pt. pf. conditum -ī, n: Paul. (Dig.) in nav. pl. condita -ōrum, n: Veg. idr. pozni pisci pospravljeni pridelki, spravila, (napolnjena) shramba.
b) sadje v vino, kis idr. vložiti (vlagati), vkuha(va)ti: lentiscum in acetum Ca., corna condita in liquidā faece O. v kisu, ficūs in orcas c. Col.

4.
a) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti: quidquid placuit iocoso condere furto H. Kam? z in ali sub in acc.; kje? z in in abl.: intima more suo sese in cunabula condent V., aquae … se condiderant in viscera (terrae) O., c. se in specus Cu., se sub lectum c. Suet.; tudi: per omnes condunt se Teucri portas V. se splazijo skozi vse vhode in se poskrijejo v taboru; quam multa in foliis avium se milia condunt V., c. in silvis armatum militem Cu.; pogosto s samim abl.: c. se portu, lacu V.; med. condi skri(va)ti se: notā conduntur in alvo V., optato conduntur Thybridis alve͡o V. so skriti v = dospó do struge; s proleptičnim atrib.: scuta latentia condunt (= condunt ita, ut lateant) V.; pren.: iram c. T. prikrivati, zatajiti, tako tudi: iurgia sub tacita laetitia c. Pr. Pesn. (o soncu, luni, zvezdah, nebu): sol et exoriens et cum se condit in undas V., cubiculum, in quo sol nascitur conditurque Plin. iun., sol conditus in nubem V. zastrto, skrito, lunam condunt nubes H., luna condita tenebris T., saevus ubi Orion hibernis conditur undis V. kjer tone, zahaja, caelum condidit (Iuppiter) umbrā V.; (o gori): caput inter nubila condit V. zakriva svoj vrh; (o reki): in mare conditur Ufens V. se izliva; druge prispodobe: sopor lumina condit V. ali condit natantia lumina somnus V. zapre, zatisne oči, alicuius lumina Pr. ali labentes oculos condere O. umirajočemu oči zatisniti, in aeternum conditi oculi Ap. zatisnjene, toda: oculi conditi Plin. ali oculi introrsus conditi Sen. rh. udrte; condita cum verax aperit praecordia Liber H. (enalaga) odpre „zaprto“ srce = napravi človeka zgovornega in odkritega, arboris in frondes condita Myrrha novae Pr. spremenjena, preobražena.
b) (o brodnikih) = locum abscondere kak kraj spred oči izgubiti (izgubljati), za seboj pustiti (puščati): urbes, litora Val. Fl., locum citā penitus carinā Val. Fl.

confinare

A) v. intr. (pres. confino) mejiti, soseden biti (tudi pren.)

B) v. tr.

1. konfinirati, kaznovati s konfinacijo, pregnati (v kak kraj)

2. pren. pregnati; zapreti, zapirati

C) ➞ confinarsi v. rifl. (pres. mi confino) zapreti, zapirati se

confine² [kənfáin]

1. prehodni glagol (to na)
omejiti; zapreti, konfinirati
arhaično mejiti na kaj

2. neprehodni glagol (with)
biti na meji

to confine o.s. to omejiti se na kaj, držati se česa
to be confined (of a child) roditi
he was confined to his bed moral je ostati v postelji

constipar medicina zapreti, povzročiti zapeko

constiparse prehladiti se, dobiti zapeko

constrain [kənstréin] prehodni glagol
stisniti, stiskati (to k)
(pri)siliti; zadrževati, ovirati; (v ječo) zapreti
poetično ukrotiti

coop² [ku:p] prehodni glagol
v kletko (kurnik) zapreti; konfinirati, zapreti

to coop up (ali in) v ječo zapreti

costipare

A) v. tr. (pres. costipo)

1. zbiti; valjati (zemljišče)

2. med. (rendere stitico) zapreti, zapirati

B) ➞ costiparsi v. rifl. (pres. mi costipo) pog. prehladiti se

couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči

crib² [krib] prehodni glagol
zapreti
pogovorno zmikati, suniti (from, out of)
prepisovati

detener* (glej tener) zadrž(ev)ati, muditi; odlašati; zapleniti; zapreti, aretirati

detenerse zadržati se, muditi se; oklevati, obotavljati se
detenerse en los obstáculos zadeti na zapreke
¡no te detengas en venir! ne zadržuj se dolgo! kmalu se vrni!

dichtmachen zapreti, figurativ zapreti štacuno

échauffer [ešofe] verbe transitif razgreti, segreti; figuré razvneti, razburiti; médecine zapreti

s'échauffer razgreti se, segreti se, figuré razburiti se, razvneti se, razjeziti se
esprits masculin pluriel échauffés razvneti duhovi
imagination féminin échauffée razgreta, bujna domišljija
le sportif s'échauffe avant la compétition športnik se ogreva pred tekmo(vanjem)
échauffer la bile, la tête, les oreilles à quelqu'un koga razdražiti, razjariti

écluser [eklüze] verbe transitif zagraditi, zapreti (reko, kanal) z zatvornico; opremiti z zatvornicami; populaire piti, popivati

einkasten, einkästeln zložiti v zaboj; figurativ zapreti

einklappen ein Messer: zapreti

einschließen^* (einsperren) zakleniti (sich se), zapreti; den Feind usw.: obkoliti, obkrožiti; (umgeben) obdajati; (einbeziehen) vključiti, vključevati; intransitiv vsebovati, zajemati; einen Winkel: oklepati; in einen Brief usw.: priložiti

einsperren zapreti

einspinnen zapreti (sich se); figurativ očarati

einstöpseln zapreti (z zamaškom), poriniti zamašek v; Elektrizität vtakniti vtikač v vtičnico

emballer [ɑ̃bale] verbe transitif zapakirati, zaviti; familier, figuré navdušiti; populaire nahruliti, grajati; populaire aretirati, zapreti

s'emballer splašiti se (konj), figuré vzkipeti, razburiti se; navdušiti se; familier izginiti
emballer le moteur dati poln plin, preveč pognati motor
être emballé pour quelqu'un biti do ušes zaljubljen v koga