Franja

scialacquare v. tr. (pres. scialacquo)

1. zapraviti, zapravljati; tratiti

2. pren.
scialacquare complimenti, lodi na veliko hvaliti, zasipati s komplimenti, pohvalami

sciupare

A) v. tr. (pres. sciupo)

1. kvariti; obrabiti; guliti:
sciupare un vestito ponositi, uničiti obleko

2. ekst. zapraviti, zapravljati; tratiti:
sciupare un'occasione zapraviti priložnost
sciupare il tempo zapravljati čas
sciupare il pane stran metati kruh

B) ➞ sciuparsi v. rifl. (pres. mi sciupo) pokvariti se; (telesno) hirati, propasti, propadati

slather [slǽðə] ameriško, pogovorno

1. samostalnik
(množina) velika množina

to put slathers of butter on one's toast na debelo si namazati masla na svojo (praženo) rezino kruha

2. prehodni glagol
debelo namazati; zapravljati

slug² [slʌg]

1. samostalnik
zoologija polž slinar, poljski slinar; po polževo se premikajoča žival ali vozilo
zastarelo lenuh

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
biti len, lenariti; zapravljati, tratiti (čas); zbirati in uničevati polže slinarje

to slug in bed lenariti v postelji

snail [snéil]

1. samostalnik
polž
figurativno počasnè, lenuh

snail's gallop (pace) polževo premikanje, zelo počasen korak, počasno napredovanje
at a snail's pace po polževo, zelo počasi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
očistiti (vrt) polžev; iskati, loviti polže
figurativno tratiti, zapravljati (čas)

snail cloud plastasti in kopasti oblak

spandere^*

A) v. tr. (pres. spando)

1. raztresti, raztrositi; razmazati

2. razliti, razlivati:
spandere il vino sul tavolo razliti vino po mizi
spandere acqua evfemistično urinirati, odtočiti
spandere lacrime jokati se

3. oddajati, izžarevati (luč); razširiti, razširjati (vonj)

4. pren. knjižno razširiti, razširjati novico

5. zapraviti, zapravljati:
spendere e spandere na veliko zapravljati

B) ➞ spandersi v. rifl. (pres. mi spando)

1. razliti, razlivati se (tudi ekst.)

2. razširiti, razširjati se

spēndere^* v. tr. (pres. spēndo)

1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
spendere e spandere na veliko zapravljati

2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
spendere il proprio tempo preživljati čas
spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

3. absol. nakupovati

spendicchiare v. tr., v. intr. (pres. spendicchio)

1. trošiti malo, preudarno

2. zapravljati, razmetavati

sperperare v. tr. (pres. spērpero) zapraviti, zapravljati; razsipati

sprecare

A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
sprecare il denaro zapravljati denar
sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
sprecare l'inchiostro zastonj pisati
sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi

B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)

1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati

2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni!

sputtanare

A) v. tr. (pres. sputtano) vulg.

1. opravljati

2. ekst. zapraviti, zapravljati; zafrčkati

B) ➞ sputtanarsi v. rifl. (pres. mi sputtano) vulg. umazati se, zasvinjati se

squander [skwɔ́ndə] prehodni glagol & neprehodni glagol
zapravljati (denar, zdravje itd.), tratiti (čas), razsipavati, zafračkati, razmetavati (često away)

throw away prehodni glagol
proč vreči, odvreči; tratiti, razsipati, zapravljati, pognati (denar); zamuditi

this is throwing time and money away to je zapravljanje časa in denarja
to throw away a good opportunity zamuditi priliko, ne izkoristiti prilike
to throw away one's life (nepremišljeno in brez potrebe) izpostavljati svoje življenje, igračkati se z življenjem
good advice is thrown away on him dajati mu dobre nasvete je izgubljen trud
she has thrown herself away on that man zavrgla se je zaradi tega človeka

trȁćiti -īm tratiti, zapravljati, gl. tudi tratiti

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trȁtiti -īm tratiti, zapravljati: tratiti vrijeme, novac, snagu

trifle away prehodni glagol
razsipavati z, zaman tratiti, zapravljati

to trifle away one's time čas zapravljati
to trifle away one's fortune on s.th. tratiti svoje premoženje za kaj

tròšiti trȍšīm
I.
1. trošiti: on više troši nego što mu sredstva dozvoljavaju; mnogo trošiti na odijelo, na jelo
2. zapravljati: nemilice trošiti novac; trošiti zdravlje, snagu
3. porabljati: mi trošimo mnogo drva preko zime
4. kvariti: trošiti vrata čestim otvaranjem
5. uničevati: njegove ga strasti troše; korupcija troši državu
6. drobiti: trošiti hljeb, šećer
II. trošiti se
1. obrabljati se: odjelo se troši
2. drobiti se

troškáriti se tròškārīm se kriti svoje materialne potrebe, zapravljati: od očeva kapitala on se troškario; kako je imao nekoliko zavezanih groša, on se troškario dan-dva

verbummeln die Zeit: zapravljati, zapraviti; figurativ zapackati; eine Arbeit: zapacati; Schlüssel usw.: zapraviti; intransitiv propasti