Franja

praznovanj|e srednji spol (-a …) die Feier, das Fest (otroško Kinderfest, razredno Klassenfest), pogovorno: die Fete; naknadno: Nachfeier; praznika, obletnice: die Begehung
religija praznovanje nedelje die Sonntagsheiligung
zapoved praznovanja sobote das Sabbatgebot
odbor za praznovanje der [Festausschuß] Festausschuss

primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

primera clase prvi razred
primera cura (med) prva pomoč
primera enseñanza osnovnošolski pouk
primera salida (gled) prvi nastop
el primero prva zapoved
el estado primero prvotno stanje
primera(s) prueba(s) prvi odtis
a primera hora zgodaj
de primero sprva, najprej; poprej
de primera odličen, sijajen
lo primero glavna stvar, najvažnejše
a primeros de mayo v prvih majskih dneh
hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu

quinto moški spol petina; vojska rekrut; 20% davek; ljudsko bedak, tepec; Mehika kovanec za 5 stotink

enamorarse como un quinto do ušes se zaljubiti
el quinto peta božja zapoved
no hay quinto malo kar pozno pride

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sêdmi (-a -o) numer. settimo (7^o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare

sobot|a [ó] ženski spol (-e …) der Samstag, der Sonnabend (prosta dienstfreier)
velika sobota der Karsamstag, Ostersamstag
ob sobotah samstags, sonnabends
ob sobotah zvečer samstagabends, am Samstagabend
v soboto am Samstag/Sonnabend
v soboto zvečer am Samstagabend
zapoved praznovanje sobote das Sabbatgebot

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

ἀγγελία, ἡ (ἄγγελος) 1. poročilo, vest (πατρός o očetu, ἐμή, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved.

δικαίωμα, ατος, τό 1. pravica, pravni vzrok. 2. a) pravičnost, opravičenje NT; b) pravica do česa, zahteva. 3. sodba NT. 4. postava, zapoved NT.

δόγμα, ατος, τό (δοκέω) 1. mnenje, misel, načelo. 2. sklep, naredba, povelje, verska resnica (zapoved) NT, δόγμα ποιοῦμαι sklepam.

ἐννεσίη, ἡ (ἐν-ίημι) ep. navdih, nasvet, ukaz, zapoved.

ἔνταλμα, ατος, τό (ἐν-τέλλω) naročilo, zapoved NT.

ἐν-τέλλομαι d. m. naročam, zapovedujem, ukazujem τινί, τινά z inf., τὰ ἐντεταλμένα naročilo, zapoved.

ἐντολή, ἡ (ἐν-τέλλω) naročilo, povelje, ukaz, zapoved NT.

ἐπιστολή, ἡ (ἐπι-στέλλω) 1. nalog, zapoved, naročilo, odredba. 2. poslanica, pismo.

ἐπιταγή, ἡ ἐπίταγμα, ατος, τό (ἐπι-τάττω) ukaz, nalog, zapoved, odredba κατ' ἐπιταγήν po zapovedi, μετὰ πάσης ἐπιταγῆς z vsem poudarkom NT.

ἐπίταξις, εως, ἡ (ἐπι-τάττω) nalog, ukaz, povelje, zapoved.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

ἐφετμή, ἡ (ἐφ-ίημι) ep. naročilo, zapoved, povelje, opomin.