Franja

charbonner [-ne] verbe transitif poogleniti; počrniti; (na)risati z ogljem; zasmoditi (jed); verbe intransitif zogleneti; marine založiti se s premogom

se charbonner zogleneti; počrniti se z ogljem; kaditi se
lampe féminin qui charbonne svetilka, ki se kadi

cōpior -ārī (cōpia) obilno preskrbeti (preskrbovati) se, obilno založiti (zalagati) se s čim: Non., Romani multis armis … copiantur Quadr. ap. Gell.

hoard [hɔ:d]

1. samostalnik
zaloga, prihranki, zaklad
množina zaloge zlata (v banki)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
kopičiti (up)
zbirati, založiti se s hrano, blagom; tezavrirati; nositi v srcu, gojiti

mazouter [-te] verbe intransitif, marine založiti se z mazutom

mislay^* [misléi] prehodni glagol
založiti kaj

misplace [mispléis] prehodni glagol
napačno namestiti (postamti), dati v napačne roke, založiti kaj

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

podstáviti -im
1. metnuti pod, podmetnuti: podstaviti škaf, posodo pod pipo
2. podmetnuti: podstaviti komu nogo
3. podstaviti se z obilno malico dobro se založiti

prigrízniti -em
1. prigriznuti: jedel je kruh in včasih prigriznil klobaso
2. malo pojesti, malo se založiti, prismočiti: dobro bi bilo kaj prigrizniti

wood² [wúd] prehodni glagol
posaditi (z drevjem), pogozditi; oskrbeti z drvmi
neprehodni glagol
oskrbeti se, založiti se z drvmi

закладывать, заложить polagati, položiti temelj, začeti zidati; ustanavljati, ustanoviti, ustvarjati, ustvariti; zazida(va)ti, zamašiti; zastavljati, zastaviti; zapregati, zapreči; založiti kam;
з. общество ustanoviti društvo;
з. вещи в ломбард stvari zastaviti, dati v zastavljalnico;
з. страницу в книге vložiti med strani značko;
нос заложило nahoden sem

запасаться, запастись preskrbeti se, nabavljati si zalogo, založiti se;
з. терпением potrpeti z vsem

запрятывать, запрятать skrivati, skriti; založiti kam;
з. в тюрьму v. ječo vreči

засовывать, засунуть zatikati kam, zatakniti, vtakniti; založiti kam

затеривать, затерять (gov.) izgubljati, izgubiti; založiti kam

припасать, припасти zalagati se s čim, založiti se, preskrbeti si

approvisionner [-zjɔne] verbe transitif oskrbovati, oskrbeti (de quelque chose s čim), dobavljati; opremiti

approvisionner de houille oskrbeti s premogom
s'approvisionner oskrbeti se (de, en z), napraviti si zalogo
s'approvisionner en essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
s'approvisionner de bois pour l'hiver oskrbeti se z drvmi za zimo
s'approvisionner chez l'épicier du quartier nakupovati pri špeceristu svoje četrti

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

charbon [šarbɔ̃] masculin oglje; premog; snet (pri žitu); médecine vranični prisad; kužna bula; črm, karbunkel

charbon aggloméré, en briquettes briket
charbon animal, de bois živalsko, lesno oglje
charbon à dessiner oglje za risanje
charbon(s) (pour foyers) domestique(s) premog za gospodinjstva
charbon gratuit deputatni premog
charbon menu, pulvérisé premogov drobiž, prah
charbon de terre premog
bassin masculin à charbon premogovni revir, bazen
chauffage masculin au charbon kurjenje, gretje s premogom
mine féminin de charbon premogovnik
papier masculin au charbon karbonski papir
pastilles féminin pluriel de charbon tablete živalskega oglja
viande féminin grillée sur des charbons na žaru pečeno meso
accumuler des charbons ardents sur la tête de quelqu'un (figuré) komu slabo z dobrim vrniti, da ga osramotimo
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
marcher sur des charbons ardents biti v delikatnem, nevarnem položaju
faire du charbon (marine) založiti se s premogom