Franja

key¹ [ki:] samostalnik
ključ
figurativno ključ do česa, pojasnilo (to k)
knjiga rešenih matematičnih problemov
vojska ključni položaj; oblast (to nad)
botanika, zoologija klasifikacija, tabela; geslo, šifra (v inseratih)
tehnično zagozda, zatič, svornik, privijalo (za drsalke); tipka pisalnega stroja, tipka električnega aparata; moznik, (lesen) klin
arhitektura sklepnik
glasba tipka, ključ, tonovski način; barvni odtenek; glasovna višina

glasba major (minor) key dur (mol)
glasba key of C major (minor) C dur (mol)
golden (ali silver) key podkupnina
master key ključ, ki odpira vsa vrata
skeleton key odpirač
House of Keys poslanski dom na otoku Man
the Keys poslanci na otoku Man
all in the same key v istem tonu, monotono
painted in a low key slikano v zamolklih barvah
to have (ali get) the key of the street ne imeti hišnega ključa, biti brezdomec
to turn the key zakleniti
figurativno to be in key with s.h. biti v skladu s čim
cerkev power of the keys papeževa oblast

llave ženski spol ključ, ključ za vijake, izvijač, pipa (pri sodu); elektrika stikalo; plinska pipa; zobne klešče; oklepaj; figurativno ključ, rešitev

llave falsa ponarejen ključ, kljukec, odpirač, vetrih
llave inglesa izvijač, francoz
llave de la puerta (de la calle) hišni ključ
echar la llave zakleniti

oak [óuk] samostalnik
botanika hrast, hrastovina; hrastovo listje, barva hrastovega listja
poetično lesene barke
britanska angleščina, univerza zunanja stanovanjska vrata

barren oak črni hrast
holm oak zimzelen
the Oaks konjske dirke v Epsomu v Angliji
figurativno heart of oak hraber človek; figurativno & poetično ladjevje
Hearst of oak ladjevje in posadka angleške vojne mornarice
britanska angleščina to sport one's oak zakleniti se v hišo (da nismo moteni)

secure² [sikjúə] prehodni glagol
(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno (against proti, pred)
vojska utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)

to secure a debt by mortgage zajamčiti terjatev dolga s hipoteko
to secure the door čvrsto zapreti, zakleniti vrata
to secure one's ends doseči svoj(e) cilj(e)
to secure a majority dobiti, zagotoviti si večino
to secure a prize dobiti nagrado
to secure o.s. against loss zavarovati se pred izgubo
to secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. (za)jamčiti komu kaj
to secure places zagotoviti si prostore, sedeže, mesta
to secure valuables spraviti na varno dragocenosti
neprehodni glagol
biti varen (against pred)
priskrbeti si zaščito (against pred)

serrare

A) v. tr. (pres. sērro)

1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati

2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra

3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika

B) v. intr. zapreti, zapirati se

C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se

shut up prehodni glagol
(trdno) zapreti (hišo, trgovino, dežnik itd.), zapahniti, zamašiti (usta), utišati; vtakniti v zapor; zatrpati (prehod)
neprehodni glagol
prenehati, držati jezik za zobmi

shut up up! molči!, jezik za zobe!
I shut him up zamašil sem mu usta
to shut up o.s. up zapreti se, zakleniti se
to shut up shop pogovorno zapreti prodajalno, trgovino, figurativno ustaviti poslovanje; popolnoma opustiti

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
biti na varnem in Sicherheit sein
imeti na varnem in Gewahrsam haben
spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen

versperren zapirati, zapreti; zagraditi, blokirati; sich versperren zaklepati se, zakleniti se

vráta porte ženski spol ; (avtomobila, vagona) portière ženski spol ; (pri športu) but moški spol, familiarno bois moški spol množine

pred vratmi à la porte, sur le pas (ali le seuil) de la porte
drsna vrata porte à coulisse (ali coulissante), porte à glissière (ali glissante)
dvojna vrata double porte, contre-porte ženski spol
dvokrilna vrata porte à deux battants
krilo vrat battant moški spol de porte
mrežasta vrata porte grillagée (ali à claire-voie)
nihalna vrata porte oscillante (ali battante)
oblazinjena vrata porte matelassée (ali rembourrée)
sklopna vrata porte basculante
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
stranska vrata porte latérale, petite porte
tapetna vrata porte dérobée
vetrna vrata porte de tambour
vežna vrata (široka) porte cochère ženski spol
vhodna vrata porte d'entrée
vrtljiva vrata porte tournante (ali pivotante)
zadnja vrata porte de derrière
odpreti (zapreti) vrata ouvrir (fermer) la porte
potrkati na vrata frapper à la porte
vreči koga skozi vrata mettre (ali jeter, familiarno flanquer, ficher, foutre) quelqu'un à la porte
zakleniti vrata fermer la porte à clef
zapreti pred nosom vrata komu fermer la porte au nez de quelqu'un
zapreti vrata za seboj (re)fermer la porte derrière soi
za zaprtimi (zaklenjenimi) vrati à huis clos
politika odprtih vrat politique ženski spol (ali régime moški spol) de la porte ouverte
vsa vrata so mu odprta toutes les portes lui sont ouvertes

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

zaklépanje locking (up); ➞ zaklépati, zakleniti

zaklepa|ti [é] (-m) zakleniti (ständig, immer wieder) abschließen ➞ → zakleniti

zaklépati (-am) imperf. glej zakleniti | zaklepati

zaklépati glej zakleníti

zapira|ti (-m) zapreti (langsam, immer wieder) schließen, zumachen, z zapahom verriegeln, (zakleniti) abschließen, zuschließen, verschließen; (blokirati) sperren, absperren; pot: den Weg versperren, (zastaviti) zustellen
dobro zapirati [schlußfähig] schlussfähig sein

zapre|ti¹ [é] (-m) zapirati

1. vrata, okno, hišo, trgovino: schließen, zumachen; (zakleniti) verschließen, abschließen, z zapahom: verriegeln, einriegeln; z verigo: die Kette vorlegen; s pečatom: versiegeln; kozarec z navojnim pokrovom ipd.: zuschrauben; z rinjenjem: zuschieben, vrata: zudrücken; z veliko truda: zubekommen; luknjo v zidu z mavcem: zugipsen; okno na avtu: hochdrehen

2. plin, vodo, tok: abdrehen, zudrehen, podjetje: abstellen; pipo: (den Hahn) zudrehen

3. zemljišče, vrt: einzäunen, (zamejničiti) abgrenzen; kaj z rešetko (etwas) eingittern; z zapornicami: abschranken

4. pot, cesto, prehod: sperren, versperren, z raznimi predmeti: verstellen; razgled, pot z gradnjo: verbauen
ne zapreti (den Weg) [freihalten] frei halten
z blokadami, španskimi jezdeci: abriegeln

5. tovarno, obrat: (nehati obratovati) [stillegen] stilllegen, dichtmachen

6. v stanovanje, omaro, trezor: einschließen, (pospraviti) wegschließen; koga iz stanovanja, hiše: aussperren
|
ki se da zapreti verschließbar
preden zaprejo trgovine vor [Ladenschluß] Ladenschluss
figurativno zapreti gobec komu (jemandem) das Maul stopfen
zapreti pot komu sich (jemandem) in den Weg stellen, (jemandem) in den Weg treten
zapreti sapo komu (jemandem) den Atem verschlagen
zapreti usta komu (jemandem) über den Mund fahren, (da ne reče nič več) (jemandem) den Mund stopfen
zapri! halt's Maul!

zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

zapréti dežnik to fold one's umbrella
zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
zapréti plin to turn the gas off
zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
zapréti steklenico to cork (up) a bottle
zapréti za promet to close to traffic
zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself

κλειστός 3, at. κλῃστός, ion. κληιστός (κλείω) 1. ki se da zakleniti, zaklepen. 2. zaklenjen, zaprt.