Franja

Zadetki iskanja

  • éminence [eminɑ̃s] féminin vzpetina, višina; grič; eminenca; anatomie izrastek, štrlina; vieilli, figuré izvrstnost

    Son Eminence le cardinal njegova eminenca kardinal
    l'Eminence grise (histoire) pater Joseph (Richelieujev zaupnik in svetovalec); figuré tajni svetovalec (kake uradne osebnosti ali stranke)
  • Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

    1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

    2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

    3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

    4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

    5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

    6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

    7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

    8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

    9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

    10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

    11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

    12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

    13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

    14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

    15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.
  • fiduciaire [-düsjɛr] adjectif zaupniški

    agent masculin fiduciaire zaupnik
    circulation féminin fiduciaire obtok papirnatega denarja
    monnaie féminin fiduciaire papirnat denar
  • Hēgelochus -ī, m (Ἡγέλοχος) Hegéloh,

    1. konjeniški poveljnik Aleksandra Velikega: Cu.

    2. Parmenionov zaupnik: Cu.
  • Hodītēs -ae, m (Ὁδίτης „Potnik“) Hodít,

    1. zaupnik kralja Kefeja (Cēpheus): O.

    2. neki Kentaver: O.
  • homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

    homme d'action človek dejanj
    homme d'affaires posloven človek
    homme d'argent sebičen, lakomen človek
    homme d'un certain âge starejši človek
    homme de bien poštenjak
    homme des bois (figuré) orangutan
    bon homme dobričina
    homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
    homme de confiance zaupnik
    homme de corps tlačan
    homme de couleur nebelec
    homme d'équipe progovni delavec
    homme d'esprit duhovit človek
    homme d'Etat državnik, politik
    un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
    homme fait zrel mož
    l'homme qu'il faut pravi človek
    homme à femmes ženskar
    homme de finance finančnik
    homme de guerre vojščak, vojak
    homme d'honneur poštenjak
    homme du jour junak dneva
    homme de lettres književnik
    homme lige fevdnik
    homme de loi pravnik
    homme de marque odličnik
    homme de mer mornar
    homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
    homme de monde svetovnjak
    homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
    homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
    homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
    homme du peuple človek iz ljudstva
    homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
    homme politique politik, državnik
    homme au pouvoir oblastnik
    homme public človek javnega življenja
    homme de qualité odličen, imeniten človek
    homme de rien pritepenec
    homme de robe sodnik; uradnik
    homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
    homme de tête odločen človek
    bout masculin d'homme pritlikavček
    comme un seul homme kot en mož, soglasno
    le fils de l'homme (religion) Kristus
    folle des hommes nora na moške
    galant homme galanten človek, kavalir
    jeune homme mladenič, mlad mož
    bonne pâte d'homme dobrodušen človek
    premier homme pračlovek
    race féminin d'hommes človeško pleme
    vêtement masculin d'homme moška obleka
    dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
    être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
    il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
    je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
    je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
    étre tout à fait un homme biti cel mož
    trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
    les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
    vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
    c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
    homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
    parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
    l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne
  • informant moški spol (-a …) der Informant; (zaupnik) der Gewährsmann
  • līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

    1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

    2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.
  • Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta

    1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.

    2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.

    3. Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr.
  • milíčniški miliciano ; (policijski) policíaco, policiaco, de policía

    miličniška akcija operación f de policía
    miličniški urad comisaría f de policía
    pod miličniškim nadzorstvom bajo vigilancia de la policía
    miličniški pes perro m policía
    miličniški revir distrito m de vigilancia
    miličniški zaupnik confidente m de la policía
    miličniška postaja oficina f de la comisaría de policía
    miličniški komisar (uradnik) comisario m(agente m) de policía
    miličniška patrulja patrulla f de policía
    miličniški avto coche m radio-patrulla
    miličniški voz (márica) coche m cellular
    miličniški zapor cuarto m de arresto
  • Parmeniōn -ōnis, m (Παρμενίων) Parmeníon, makedonski plemenitaš, zaupnik kralja Filipa in Aleksandra Velikega: Cu., Iust., Val. Max. Soobl. Parmeniō -ōnis: Iust., Iul. Val.
  • per-necessārius 3 (per in necessārius)

    1. zelo (nadvse, res, nujno, neizogibno) potreben ali nujen: tempus Ci. ep. kritično obdobje, res, clausula Ulp. (Dig.), sacrorum traditio Ap.

    2. tesno povezan s kom, v srčnem (tesnem) prijateljstvu združen, zaupno prijateljski s kom: homo intimus ac mihi p. Ci.; subst.: paternus amicus ac pernecessarius Ci. zaupnik, pernecessarii mei Ci. ep.
  • Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

    1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

    2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

    3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

    4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. Od tod adj.
    a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
    b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.
  • Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

    2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

    3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

    4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
    a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
    b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.
  • Statilius 3 Statílij(ev), ime marzovskega in rimskega rodu. Poseb. znani so

    1. L. Statilius Lucij Statilij, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

    2. (T.) Statilius Taurus (Vell.) ali Taurus Statilius (T.) (Tit) Statilij Taver ali Taver Statilij, Oktavijanov vojskovodja in zaupnik, dvakrat konzul, drugič l. 26 z Oktavijanom.

    3. T. Statilius Sisenna Taurus Tit Statilij Sizena Taver, pri T. imenovan Sisenna Statilius (Taurus) Sizena Statilij (Taver), vnuk prejšnjega Statilija, konzul l. 16 po Kr.

    4. Statilia Messalīna Statilija Mesalina, Vestinova soproga in Neronova ljubica, po Popejini smrti Neronova soproga: T., Suet.
  • svetovalec samostalnik
    1. (strokovnjak) ▸ tanácsadó
    podjetniški svetovalec ▸ vállalati tanácsadó
    muzejski svetovalec ▸ múzeumi tanácsadó
    ekonomski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    vojaški svetovalec ▸ katonai tanácsadó
    gospodarski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    strokovni svetovalec ▸ szaktanácsadó
    poklicni svetovalec ▸ hivatásos tanácsadó
    zunanji svetovalec ▸ külső tanácsadó
    glavni svetovalec ▸ főtanácsadó
    tuji svetovalci ▸ külföldi tanácsadók
    zunanjepolitični svetovalec ▸ külpolitikai tanácsadó
    politični svetovalec ▸ politikai tanácsadó
    vladni svetovalec ▸ kormánytanácsadó
    predsednikov svetovalec ▸ elnök tanácsadója
    županov svetovalec ▸ polgármester tanácsadója
    osebni svetovalec ▸ személyes tanácsadó
    svetovalec za gospodarstvo ▸ gazdasági tanácsadó
    svetovalec zaposlitve ▸ személyzeti tanácsadó
    svetovalec zavoda ▸ intézet tanácsadója
    svetovalec vlade ▸ kormány tanácsadója
    svetovalec uprave ▸ vezetőség tanácsadója
    svetovalec ministrstva ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec predsednika ▸ elnök tanácsadója
    svetovalec direktorja ▸ igazgató tanácsadója
    svetovalec ministra ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec župana ▸ polgármester tanácsadója
    najeti svetovalca ▸ tanácsadót felfogad, tanácsadót felkér
    zaposliti svetovalca ▸ tanácsadót alkalmaz
    vloga svetovalca ▸ tanácsadó szerepe
    pomoč svetovalca ▸ tanácsadó segítsége
    svetovalec na zavodu ▸ tanácsadó az intézetben
    svetovalec na ministrstvu ▸ tanácsadó a minisztériumban
    posvetovati se s svetovalcem ▸ tanácsadóval konzultál
    delati kot svetovalec ▸ tanácsadóként dolgozik
    zaposlen kot svetovalec ▸ tanácsadóként alkalmazott
    pogovor s svetovalcem ▸ konzultáció tanácsadóval
    mnenje svetovalca ▸ tanácsadó véleménye
    Med 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
    Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

    2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
    Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
    V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
    Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.
  • vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

    1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

    2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

    3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. Od tod subst.
    a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
    b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

    Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.
  • Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

    2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

    3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
    a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
    b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

    4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.
  • Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:

    1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.

    2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.

    3. Volumnia Volumnija
    a) Koriolanova soproga: L.
    b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci.
  • zaupnic|a2 ženski spol (-e …) (weibliche) Vertrauensperson ➞ → zaupnik