Franja

witch¹ [wič]

1. samostalnik
čarovnica; grda stara ženska, babura
pogovorno privlačna, zapeljiva ženska
zastarelo čarovnik

2. prehodni glagol
začarati, ureči, uročiti

to witch s.o. into love with s čarovnijo razvneti v kom ljubezen do

zàbajati -jēm začarati, zagovoriti

zacóprati -am razg. začarati, opčarati, opčiniti, omađijati: zacoprati koga, kaj; kakor da je vse zacoprano

zamadìjati -ām začarati, ureči

zamàštati -ām
1. zasanjariti
2. začarati: to ne može biti istina, nego su ti oči zamaštali

zatráviti zàtrāvīm začarati, očarati: ti me svojom ljepotom zatravi

zavráčati zàvrāčām začarati, ureči

завораживать, заворожить ureči, začarati

заколдовывать, заколдовать začarati, zakleti, koga

зачаровывать, зачаровать (lj.) začarati, očar(ov)ati

зачарува́ти -ру́ю док., začárati -am dov.

обвораживать, обворожить očar(ov)ati, začarati, pamet (z)mešati

обворожи́ти -жу́ док., začárati -am dov.

околдовывать, околдовать očar(ov)ati, začarati

околдовывать, околдовать očar(ov)ati, začarati

dēfīgō -ere -fīxī -fīxum

1. zabi(ja)ti, zatolči, zariniti (zarivati), vsaditi (vsajati), vtakniti (vtikati), zapičiti (zapikovati): crucem in foro, in comitiis, in rostris Ci., tigna, trabes C., ad (ob) … tectum tragulas C., sub aqua defixae sudes C., defigunt tellure (po drugih telluri) hastas V., stant terrā defixae hastae L., defixis pilis stant L., d. duas virgas … in terram Varr., aliquem in terram colaphis Pl., decurionem … ad equum Auct. b. Afr., cuneos inter saxa Cu.; pesn. z dat.: penitus terrae (v zemljo) defigitur arbos V.; occ.
a) (kako orožje) zabosti, kam poriniti, kam zasaditi: sicam in consulis corpore d. Ci., verutum in balteo C., cultrum in corde L.; s samim abl.: alicui gladium superne iugulo L., ensem iugulo alicuius O., vertice nudo spicula O.; pren.: ingenuo culpam defigere ludo Pers., morsus in aurem Plin.
b) (kako kirurško orodje) zasaditi, vstaviti: cucurbitulas sine ferro, cucurbitulas in inguinibus Cels.

2. pren.
a) (oči, obraz, misli idr.) upreti (upirati) v kaj, obrniti (obračati) na kaj: defixis oculis H. s strmim pogledom, defixit oculos T. strmo je gledala predse. Kje? oziroma kam? d. in vultu regis oculos Cu., omnes vigilias, curas, cogitationes in rei publicae salute Ci., in eo (na to) mentem orationemque Ci., animo et oculis in terra defixis Val. Max., totus animus in hac una contemplatione defixus est Plin. iun.; defixa obtutu ora V.; in alicuius possessiones … oculos d. Ci., stare oculis in terram defixis Q., illi … in terram ora defixerunt Cu., quousque humi defixa tua mens erit? Ci.; pesn. z dat.: Libyae defixit lumina regnis V.; enalaga: in cogitatione defixum esse Ci. v globoke misli zatopljen biti, ves zamišljen biti, Aeneas maesto defixus lumina vultu ingreditur V. z žalostnim obrazom strmo predse gledajoč.
b) (tako rekoč) na mesto pribiti, pritrditi, prikovati; od tod α) s stvarnim obj. = kaj ukoreniniti, v pass. ukoreniniti se, ukoreninjen biti, (trdno) držati se česa: virtus est una altissimis radicibus defixa Ci., non vaganti oratione, sed defixa in una re publica Ci., tantum a vobis petimus, ut salutem temporum praesentium … in hoc uno iudicio … esse … defixam putetis Ci.; occ. (v srce) vtisniti, (v glavo) vbiti, (v glavo) vtepsti: ea sententia, quam populi sermo in animis vestris … defixerat Ci., his … locis in mente et cogitatione defixis Ci., quam (urbanam audaciam) ille praesens in mentibus vestris oculisque defixit Ci. β) z osebnim obj. koga nepremičnega narediti = povzročiti, da kdo strmeč obstoji (kakor v zemljo vkopan stoji, ostrmi): stupor omnes defixit L. vsi so osupli ostrmeli, defixerat pavor cum admiratione Gallos L. od strahu in občudovanja so Galci ostrmeli, novissimae res et extremo metu corpora defixere aciem (vojsko) in his vestigiis T. so zadržala; pogosto pt. pf. dēfīxus 3 (od strmenja, strahu, čudenja) kakor v zemljo vkopan, odrevenel, osupel, otrpel, trd: Galli … pavore defixi primum stetere L., cum silentio defixi stetissent L. otrpli molče, dum stupet obtutuque defixus haeret in uno V., defixus vacua in ora Pr., cum (eum) defixum videret Sen. ph., per silentium defixus, miles quasi ob metum defixus T., sedeo defixus, ceteri defixi et attoniti Plin. iun., stetere diu mutua admiratione defixi Fl.
c) obr. kaj trdno določiti, razglasiti (označiti) za nespremenljivo: quae augur iniusta, nefasta, vitiosa, dira defixerit, irrita infectaque sunto Formula vetus ap. Ci.
č) čarodejsko trdno začarati, zakleti (zaklinjati): sagave Poeniceā defixit nomina cerā et medium tenuis in iecur egit acus? O. (pri čaranju so namreč podobo ali ime v vosku prebadali z iglo), regis Iolciacis animum d. votis Ps.-V. (Ciris), caput dira imprecatione Sen. ph., defigi diris precationibus Plin., devotus defixusque Ap. h.

fascinō -āre -āvī -ātum (fascinum; prim. gr. βασκαίνω kličem uroke, uročam) ureči, uročiti, začarati koga, zlasti s hudim pogledom, z zlobnim jezikom: P. Veg., Tert., Vulg., nescio quis teneros oculus mihi fascinat agnos V., f. basia mala linguā Cat.

naredíti -im, naredil, narejen -ena
I.
1. načiniti, napraviti: narediti cesto, stroj, obleko, načrt; narediti nalogo
napisati zadatak; narediti kruh
speći kruh, hljeb; narediti kosilo
spremiti ručak; narediti hišo
podignuti kuću; narediti globoke brazde
duboko zabrazditi; narediti luč
upaliti svjetlo (svet-); narediti koga za dediča
postaviti koga za nasljednika (-sled-), za baštinika; narediti izpit
položiti ispit
2. sprovesti: narediti agrarno reformo
3. učiniti: narediti kaj brez obotavljanja; kaj v jezi; narobe narediti
krivo učiniti
4. završiti, svršiti: delam in delam, pa nič ne naredim; narediti križ čez kaj
dignuti ruke od nekog posla
5. narediti komu začarati koga, opčiniti koga; narejeno mu je
opčinjen je
II. narediti se
1. načiniti se, napraviti se: led se je naredil na ribniku; narediti se bolnega
učiniti se bolesnim; naredil se je, kakor da spi; fant se je naredil
od momka je postao mudar muž
2. svršiti se: dobro, da se je tako naredilo
3. nastati: ne vem, kaj se bo iz tega naredilo; dan se je naredil
razdanilo se

cast¹ [ka:st] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, lučati; odvreči, zavreči; povreči, splaviti; obsoditi; bljuvati; goliti, leviti se; zgubiti, zgubljati (zobe); deliti vloge; izračunati; odpustiti (vojake)
pravno obsoditi na plačilo stroškov; uliti, ulivati; zviti se (les); križariti
preteklik & pretekli deležnik od cast

to cast anchor usidrati se
to cast aspersion on s.o. očrniti koga
pravno to be cast zgubiti pravdo
to cast beyond the moon delati fantastične načrte
to cast the blame on s.o. for s.th. valiti krivdo na koga zaradi česa
cast down potrt
to cast dust in s.o.'s eyes metati komu pesek v oči
cast for s.th. primeren za kaj
to cast lots žrebati
cast in the same mould narejen po istem kalupu
figurativno cast in a cart zapuščen
to cast into s.o.'s teeth očitati komu
cast iron lito železo, grodelj
to cast loose odvezati (čoln)
to cast a vote glasovati
to cast the lead meriti morsko globino
to cast spell on s.o. ureči, začarati koga
figurativno to cast stones at s.o. obsojati obnašanje koga
to cast skin leviti se
to cast into a sleep uspavati
to cast into prison zapreti v ječo
the play is well cast igra je dobro zasedena

charme [šarm] masculin

1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

2. botanique gaber

charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
charme de la nouveauté čar novosti
air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
état masculin de charme (médecine) trans
avoir du charme biti privlačen
être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
se porter comme un charme biti zdrav ko dren
rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
le charme est rompu iluzije je konec