Franja

Nachtschatten, der, Pflanzenkunde razhudnik; Schwarzer Nachtschatten pasje zelišče

ophiūsa -ae, f (ὀφιοῦσα)

1. bot.. ofiúza, neko čarovno zelišče na otoku Elefantina pri Etiopiji: Plin.

2. kot nom. propr. Ophiūsa -ae, f (Ὀφιοῦσα) Ofiúza
a) staro ime Cipra; od tod adj. Ophiūsius 3 ofiúški = cíprski: arva O.
b) mesto na Pontu: Plin.
c) ime nekaterih drugih otokov: Plin.

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

pheuxaspidion -iī, n bot. fevksaspídij, neko zelo dišeče zelišče, morda = polion: Ap. h.

pītuītāria -ae, f (sc. herba) (pītuīta) bot. = staphis pituitárija = sluznična rastlina, neko zelišče, ki odpravlja sluzavost: Plin.

ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
ptičje gnezdo nido di uccello
ptičje petje canto degli uccelli
ptičja krma becchime
pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
ptičja kletka uccelliera
ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
anat., zool. ptičja trtica codrione
ptičji glas verso (degli uccelli)
bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
lov. ptičji lim vischio
ptičji lov uccellagione
ptičji svet avifauna
lov. ptičje lepilo pania
lov. ptičje lovišče uccellaia
bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
ptičje strašilo spaventapasseri
bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)

rāpistrum -ī, n (rāpum) bot. neko kuhinjsko zelišče = lapsana gorčica, ognjica (Sinapis arvensis Linn.): ut vulgares lapsanae nec his pretiosior armoracia rapistrique holus et intibi silvestris ac nigri papaveris flores Col.

rūta¹ -ae, f (gl. rūmen) bot. vinska rút(ic)a, grenko zelišče: O., Ci. ep., Cels., Col., Plin., Varr.; pren.: ad cuius rutam (rezek govor) puleio mihi tui sermonis utendum est Ci.

Opomba: Star. gen. sg. rutai: Luc. fr.

scammōnia (scāmōnia) in scammōnea -ae, f (tuj. σκαμ(μ)ονία) bot. čistilno zelišče čistilni slak, starejše zamorski slak (Convolvulus scammonia LINN.): CI., PLIN., CAEL., P. VEG. Od tod scammōnium (scāmōnium) -iī, n (PLIN.) in scammōneum -ī, n (CA.) skamónij, skamónej = slakovec, koreninski sok te rastl. ali iz zamorskega slaka pripravljeno vino.

thymbra¹ -ae, f (gr. ϑύμβρα) blagodišeče zelišče, šetráj (šatráj), starejše čober (Satureia): Col., Plin., Stat., Petr. idr., graviter spirantis copia thymbrae V.

vedova f

1. vdova:
vedova bianca pren. slamnata vdova
fior della vedova bot. (scabiosa) poljsko grabljišče, garjavo zelišče (Knautia arvensis)

2. zool. rajska vdovica (Steganura paradisea)

3. zool.
vedova nera črna vdova (Latrodectus mactans)

4. žarg. giljotina

zdravílen wholesome, medicinal, salubrious, good (za for); healing; curative; medicamental; remedial

zdravílne lastnosti medicinal properties
zdravílna moč healing power
zdravílna pijača wholesome drink
zdravílni učinek curative (ali remedial) effect
zdravílni vrelec medicinal spring
zdravílno zelišče medicinal herb, simple

zdravílen curatif, thérapeutique, médicinal, salutaire

zdravina moč vertu ženski spol curative (ali thérapeutique, médicinale)
zdravilni učinek effet moški spol thérapeutique (ali curatif)
zdravilni vrelec source ženski spol d'eau minérale, eaux ženski spol množine minérales
zdravilno zelišče herbe ženski spol (ali plante ženski spol) médicinale, simple moški spol

zdravílen bueno para la salud; salutífero ; med curativo

zdravilna moč virtud f curativa
zdravilna pijača poción f
zdravilni učinek efecto m curativo (ali terapéutico)
zdravilno zelišče planta (ali hierba f) medicinal (ali oficinal)
zdrsvilni vrelec manantial m de agua medicinal

κάρδαμον, τό kreša (zelišče).

μῶλυ, υος, τό ep. neko čarodejno zelišče, ki je branilo Odiseja pred Kirko.

πόᾱ, ἡ, ion. ποίη trava, paša, rastlina, zelišče, travnik, trata, klaja.

φάρμακον, τό 1. zdravilno ali čarodejno zelišče, čarodejna pijača, mamilo, bajilo. 2. izdatno sredstvo, zdravilo, lek, strup. 3. barva. 4. nenavadna čudna tvarina, n. pr. nafta.

φυτόν, τό (φύω) rastlina, zelišče, sadika, steblo, drevo, grm.

приворотный (lj.) čarodejen;
приворотное зелье čarodejno zelišče za ljubezenski napoj