Franja

cantidad ženski spol kolikost, množina, količina; denarna vsota

cantidad alzada skupna vsota
cantidad sobrante preostala vsota
hacer buena una cantidad poravnati vsoto, plačati
descuento por cantidades množinski popust

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

Darlehenssumme, die, posojilna vsota, višina posojila

débours [debur] masculin (večinoma pluriel) izdatek, strošek, potrošena vsota

rentrer dans ses débours priti na svoj račun, kriti svoje stroške
débours de voyage potni stroški

decena ženski spol število 10; vsota 10; desetica, deseterica

Endsumme, die, končna vsota

finanziamento m

1. financiranje

2. denarna vsota za financiranje nečesa

footing [fútiŋ] samostalnik
podlaga; hoja, ples; prostor za noge
figurativno opora, trden položaj; razmerje; celotna vsota

to be on good (ali friendly) footing biti v prijateljskem razmerju; imeti dobre stike
mind your footing! pazi, kam stopiš!
footing of columns seštevanje stolpcev; dobljena vsota
to lose (ali miss) one's footing spodrsniti
to pay one's footing plačati vstopnino ali članarino
on equal (ali the same) footing enakopraven
on business footing v poslovnih odnosih
škotsko first footing novoletni obisk
war footing vojno stanje
to get (ali gain) a footing ustaliti se
to gain (ali obtain) a footing uveljaviti se

Freigrenze, die, davka prosta vsota

Geldsumme, die, vsota denarja; eine hübsche Geldsumme čedna vsotica denarja

Gesamtsumme, die, skupna vsota

Haftsumme, die, Recht jamstvena vsota

Höchstbetrag, der, najvišji znesek, najvišja vsota

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

margin¹ [má:džin] samostalnik
rob, meja (tudi figurativno)
presežek
ekonomija marža, razlika med kupno in prodajno ceno, dobiček; vplačana vsota za kritje borzne transakcije
ekonomija meja rentabilnosti

on the margin of good taste na meji dobrega okusa
as by (ali per) margin kot je ob robu (zapisano)
in the margin na robu, ob strani (zabeleženo)
bled margin do besedila odstrižen rob
cropped margin preveč odstrižen rob
by a narrow margin komaj, za las
to have a narrow margin of profit imeti zelo majhen dobiček
margin of safety varnostni faktor
margin release key čezrobnik (pri pisalnem stroju)
margin stop robnik (pri pisalnem stroju)

millonada ženski spol veliko število, velika vsota

¡una millonada de gracias! milijonkrat hvala!

mint² [mint] samostalnik
kovnica; velika vsota denarja
figurativno zakladnica

mint of money na kupe denarja
mint stamp znamka, ki jo izda poštna uprava
ekonomija mint par of exchange pariteta kovancev

misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje

misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico

misēria f

1. nesreča, nesrečnost

2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!

3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal

4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda

5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)

montante moški spol znesek, vsota: podboj, nosilnik; (bojni) meč

coger el montante oditi